Po nakupih se odpravite z listkom #video

Se spomnite, ko so vam starši govorili: stran pa ne bomo metali! Ne, tudi pojesti ni treba, rešitev je v tem, da skuhamo ali kupimo manj. Potrošniki imamo namreč veliko vlogo pri reševanju podnebne krize: ena od večjih težav so velike količine hrane, ki jo zavržemo.

Oskrba s hrano na svetovni ravni je namreč odgovorna za kar tretjino vseh izpustov toplogrednih plinov. Stvar lahko v svojem gospodinjstvu rešimo že z dnevnikom odpadne hrane, saj vsak Slovenec po zadnjih podatkih v povprečju letno zavrže 68 kg hrane, od tega kar 26 kg užitne.

Kuhinjski dnevnik odpadne hrane je dnevnik beleženja količin odpadne hrane, ki nastane v gospodinjstvu. Kar 52 odstotkov zavržene hrane po izvoru prihaja iz gospodinjstev. Poleg tega, da beležimo v dnevnik vrsto hrane, ki jo zavržemo, beležimo tudi sestavo odpadne hrane – užitni ali neužitni del.

Po zadnji analizi v jesensko-zimskem obdobju so na ministrstvu za okolje in prostor ugotovili, da slovenska gospodinjstva zavržejo dve tretjini neužitnega dela hrane, kar pomeni, da zavržejo olupke, koščice in tako dalje. In ravno ena tretjina je še užitnega. Doma lahko torej količino odpadne hrane zmanjšamo predvsem z dobrim načrtovanjem jedilnikov in nakupovanja hrane.