SiolNET. Novice Zdravje za jutri
Vsebino omogoča Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb
  • Messenger
  • Messenger

Cepljenje postalo žrtev lastne učinkovitosti

Vsebino omogoča Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb

Pred evropskim in svetovnim tednom cepljenja so zdravstveni strokovnjaki opozorili na velik pomen cepljenja. O tem, kako na zaščito vse populacije vplivajo zniževanje precepljenosti in vedno številčnejše migracije ter kako poteka ozaveščanje prebivalcev, so govorili specialistka šolske medicine v ZD Slovenj Gradec dr. Miroslava Cajnkar Kac, prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med iz NIJZ, strokovni direktor Pediatrične klinike doc. dr. Marko Pokorn, dr. med, in specialist pediater iz Zdravstvenega doma Kamnik ter predsednik Sekcije za primarno pediatrijo, dr. Denis Baš, dr. med.

Strokovni direktor pediatrične klinike doc. dr. Marko Pokorn, dr. med. | Foto: medimat Strokovni direktor pediatrične klinike doc. dr. Marko Pokorn, dr. med. Foto: medimat

Svetovni teden imunizacije (od 24. do 30. aprila) je letos potekal pod geslom Dolgo življenje za vse in je bil namenjen spodbujanju uporabe cepiv za zaščito ljudi vseh starosti pred različnimi boleznimi.

Cepiva so v zadnjih nekaj sto letih poskrbela za velik napredek v javnem zdravstvu. Z razvojem cepiv in z njihovo široko uporabo se je breme infekcijskih bolezni bistveno zmanjšalo. "Nekaterih bolezni v Sloveniji že dolga desetletja ni," je povedal Marko Pokorn in opozoril, da smo se znašli v paradoksalnem položaju, ko ravno zaradi uspešnega cepljenja proti nalezljivim boleznim nekaterih bolezni ni več, v državah, kjer je zaradi določenih političnih sprememb razpadel sistem javnega zdravstva, pa se je pojavilo upadanje precepljenosti, kar je vodilo do ponovnega pojava nekaterih bolezni.

Zdravniki opažajo pojav, ki so ga poimenovali "oklevanje za cepljenje". Gre za to, da kljub temu, da so cepiva na voljo in je dokazana njihova učinkovitost ter imajo varnostni profil, ljudje izražajo skrb zaradi varnosti in učinkovitosti. Kot je povedala prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza iz NIJZ, so ta pojav opazili že leta 1853, ko so v Veliki Britaniji uzakonili obvezno cepljenje proti črnim kozam, nato pa je proticepilska liga dosegla, da se je cepljenje kot obvezno razveljavilo.

Leto, ko so starši na ulici zahtevali cepljenje za svoje otroke

Prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med. NIJZ  | Foto: STA, Wikipedia Prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med. NIJZ Foto: STA, Wikipedia

Spomnila je na leto 1999, ko je zaradi hemofilusnega meningitisa umrl štiriletni deček. "Takrat to cepljenje ni bilo vključeno v obvezni program cepljenja in so šli starši na ulice zahtevat cepljenje. Zahtevali so cepljenje takoj in zdaj, in takrat nam je z velikanskimi napori uspelo cepiti najbolj ranljive in uvesti to cepljenje v obvezni program cepljenja," je še dodala Alenka Trop Skaza.

Po njenem mnenju so cepljenja postala "žrtev lastne učinkovitosti", saj se epidemiologi srečujejo z vprašanjem, zakaj pa cepimo, saj bolezni sploh ne poznamo več.

V zakonu o nalezljivih boleznih je zapisano obvezno cepljenje proti devetim nalezljivim boleznim za večino otrok. Cepljenje proti humanemu papiloma virusu in proti invazivnim pnevmokoknim okužbam je uvedeno kot priporočilo s soglasjem staršev. V zakonu so tudi druge posebne okoliščine, kjer je cepljenje obvezno – za osebe, ki so pri svojem delu poklicno izpostavljene nekaterim boleznim.

95-odstotna precepljenost proti otroškim boleznim

cepivo | Foto:

Kot so povedali na okrogli mizi, je med razlogi, zakaj starši cepljenje odklanjajo kljub tej zakonski obveznosti, večinoma dvom o varnosti in učinkovitosti cepiv, tako imenovana samozadostnost, češ: "Nalezljiva bolezen ni tako nevarna, meni se ne more nič zgoditi." Kot tretji razlog pa navajajo cono udobja, ki se nanaša na upoštevanje terminov in lokacij za cepljenje.

Delež precepljenosti proti klasičnim otroškim nalezljivim boleznim se je zadnji dve leti vseeno povečeval. Proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi in okužbi s hemofilusom tipa B precepljenost na ravni države zdaj znaša približno 95 odstotkov. Tudi pri cepljenju proti ošpicam, mumpsu in rdečkam se približujemo 95-odstotni precepljenosti.

Prag kolektivne imunosti: 90-odstotna precepljenost

Nekatere bolezni se prenašajo s človeka na človeka. V takšnem položaju cepljenje ščiti tudi necepljeno osebo. Pri boleznih, ki se ne prenašajo s človeka na človeka, kot je tetanus, je cepljenje namenjeno izključno osebni zaščiti posameznika. Pri boleznih, ki se prenašajo s človeka na človeka, je pomembno, da imamo visoko stopnjo kolektivne imunosti. Čim višja je stopnja kolektivne imunosti, manj je možnosti, da se bo nalezljiva bolezen v taki skupnosti širila. "O odstotkih je zelo nehvaležno govoriti. Devetdeset odstotkov je prag kolektivne imunosti, vendar je to odvisno od kužnosti posamezne bolezni, od stopnje zaščite, ki jo zagotavlja cepljenje, in od tega, ali obstajajo morebitni žepi v skupnosti, kjer je večja koncentracija neimunih oseb. V takih mikrookoljih se bo okužba bistveno bolj učinkovito razširila. V praksi je treba stremeti k temu, da bi bilo čim več ljudi zaščitenih, da bi bila stopnja kolektivne aktivnosti še višja," je poudaril Marko Pokorn.

Pediatri opazili izrazito polarizacijo med starši

Specialist pediater iz Zdravstvenega doma Kamnik ter predsednik Sekcije za primarno pediatrijo, dr. Denis Baš, dr. med.  | Foto: Planet TV Specialist pediater iz Zdravstvenega doma Kamnik ter predsednik Sekcije za primarno pediatrijo, dr. Denis Baš, dr. med. Foto: Planet TV

Pediatri morajo vlagati veliko naporov, da ohranjajo precepljenost otrok na tako visoki ravni.

"V neki fazi je kazalo, da se zaupanje v cepljenje povečuje. Ko pa se je epidemija podaljšala in je nasprotovanje cepljenju v javnosti doseglo vrhunec, smo tudi v naših ambulantah začeli opažati izrazito polarizacijo. Na eni strani je bila večina staršev, ki se je odločala za cepljenje in za preventivne preglede, na drugi strani pa se je vseeno krepil delež staršev, ki so zaradi nasprotovanja ukrepom, tudi nošenja mask, izostajali iz teh pregledov in se niso odločali za cepljenja. Na srečo je bil to manjši delež. Opazili smo, da moramo več naporov vlagati v preglede in cepljenja," je povedal Denis Baš, specialist pediater iz kamniškega zdravstvenega doma.

Velik izziv: cepivo proti HPV

Specialistka šolske medicine v ZD Slovenj Gradec dr. Miroslava Cajnkar Kac | Foto: Specialistka šolske medicine v ZD Slovenj Gradec dr. Miroslava Cajnkar Kac

V šolskem obdobju se nadaljuje nekaj obveznih cepljenj iz obdobja dojenčkov, se pa šolski zdravniki srečujejo z velikim izzivom, ki ga prinaša cepljenje proti okužbam s humanim papiloma virusom (HPV).

"Starši obvezna cepljenja v večini sprejmejo, cepljenje proti HPV pa je res velika preizkušnja za zdravnike in medicinske sestre. Ko staršem pripravljamo predavanja, sem kdaj opažala njihove vprašujoče poglede: "Zakaj posebne razlage, saj potem zagotovo nekaj ni v redu," je povedala Miroslava Cajnkar Kac, specialistka šolske medicine v ZD Slovenj Gradec, kjer se lahko pohvalijo z izjemno visoko precepljenostjo.

"V šolskem letu 2019/20 smo prvič dosegli 59-odstotno precepljenost v Sloveniji. Naša regija je ves čas na samem vrhu. V letih 2019/2020 smo se približali celo 90 odstotkom precepljenosti. V obdobju epidemije je odstotek upadel, smo pa še vedno nad 80 odstotki."

Zdravstveni delavci zavezani, da pacienta natančno seznanijo s koristmi in nevarnostmi

"Ljudje še vedno najbolj zaupajo zdravnikom in treba je čestitati kolegicam iz koroške regije, ki jim z neizmernim entuziazmom uspeva dosegati rezultate tako visoke precepljenosti, kot nam je nikjer v Sloveniji ne uspe doseči. Temeljni razlog, zakaj ljudje različno dojemamo obvezna neobvezna cepljenja, je, da se moramo naučiti partnerskega odnosa med zdravstvenim delavcem in bolnikom. Vedno je treba oceniti koristi in morebitne nevarnosti kakršnegakoli zdravstvenega ukrepa. Ljudem je blizu vodilo, da če je cepivo učinkovito, naj bo obvezno. Žal ne gre tako. Družba se je v tem času spremenila in zdravstveni delavci smo zavezani, da vsakogar ob zdravstveni obravnavi natančno seznanimo z vsemi mogočimi koristmi in nevarnostmi, ki jih kakršenkoli ukrep vsebuje. Cepljenje spada v to isto kategorijo. Ravno zato, ker so se na Koroškem tako zagnali, imajo tako dobre rezultate," je koroške zdravnike in medicinske sestre pohvalil doc. dr. Pokorn.

Svet se je s sodobno komunikacijo in razvito infrastrukturo skrčil. V 36 urah lahko obkrožiš svet in če si okužen, zaneseš s seboj tudi razne povzročitelje nalezljivih bolezni. Do cepljenja ima vsaka država svoj pristop. Slovenija ima z zakonom določeno tako imenovano obvezno cepljenje, v drugih državah prisegajo na prostovoljno cepljenje, le da imajo številne varovalke, ki otrokom, če niso cepljeni v skladu s priporočili, omejujejo na primer vstop v vrtec, v srednje šole. V Veliki Britaniji morajo biti npr. študentje cepljeni proti meningokokim okužbam. To cepljenje je v Sloveniji priporočljivo za ljudi s povečanim tveganjem za okužbo oz. je samoplačničko. V Združenih državah Amerike otrok ne more v javni vrtec, če ni cepljen proti noricam.

Nujni sta dobra komunikacija in velika potrpežljivost

Ljudje obvezno cepljenje dojemajo kot nekaj učinkovitega, medtem ko priporočena cepljenja dostikrat dojemajo kot nekaj z dvomljivo učinkovitostjo. Pediatri zato, kot pravi Denis Baš, staršem toplo priporočajo vsa cepljenja, ki jih imajo v programu, saj za njimi stojijo. "Vedno jim razložim, v čem je prednost priporočenih cepljenj in zakaj je v Sloveniji tako, kot je. Zelo pomembni so komunikacija s splošno javnostjo, velika potrpežljivost in dovolj informacij," je povedal Denis Baš.

V Združenju za pediatrijo so oblikovali spletno stran, ki je namenjena tako strokovni kot splošni javnosti in vsebuje preverjene informacije o cepljenju in nalezljivih boleznih. Lansirali bodo aplikacijo za starše Moj otrok, kjer bodo poleg vseh koristnih informacij za otroke tudi informacije o cepljenjih.

Vloga NIJZ pri ozaveščanju javnosti

cepivo | Foto:

NIJZ je del mozaika s pomembno vlogo ozaveščanja, strokovne podpore in zagotavljanja informacij. V kampanjo za cepljenje so vključeni starši, strokovna javnost, civilna družba, strokovnjaki zdravniki in komunikologi. "V preteklih dveh letih je bilo na račun komunikacije izrečenih veliko kritik. Vsak zdravstveni delavec, skupaj nas je okrog 47 tisoč, je del mozaika v sistemu zdravstvenega varstva. Na žalost so tudi med nami takšni, ki zaradi intimnih prepričanj cepljenju nasprotujejo. Strokovna priporočila so pri tem jasna. Vsa cepiva gredo skozi enake postopke preizkušanj. Strokovna priporočila in vsi dokazi govorijo o velikanski dobrobiti cepljenja, z zavedanjem, da smo lahko priča izjemno redkim, v glavnem pričakovanim neželenim učinkom zaradi cepiva. V Sloveniji imamo dobro razvit sistem vrednotenja neželenih učinkov. Vsako prijavo, o kateri se poroča, se pregleda in ovrednoti. Temu namenjamo vso skrb in pazljivost že od leta 1960 in zato je precej deklasirano, če nekdo reče, da se pri nas vse pomete pod preprogo," je poudarila Alenka Trop Skaza iz NIJZ.

Nizka precepljenost proti gripi med zdravstvenimi delavci

V Sloveniji je 15 odstotkov, torej približno sedem tisoč zdravstvenih delavcev cepljenih. V EU je cepljenih približno 30 odstotkov zdravstvenih delavcev. Delež cepljenih zdravstvenih delavcev proti gripi pri nas postopno narašča. Največji delež cepljenih proti gripi je med infektologi in pediatri.

"Čim manj učinkovito je cepivo, tem večji delež cepljenih bi potrebovali, da bi imeli večjo kolektivno imunost. Nikjer v Evropi cepljenje zdravstvenih delavcev ni obvezno, so pa to naredili v Združenih državah Amerike v nekaterih bolnišnicah in tako zagotovili zelo visok delež cepljenih oseb, kar se je odrazilo tudi na bistveno manjšem deležu okužb, ki se prenašajo znotraj bolnišnice," je povedal Marko Pokorn.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin