Janez Janša
Četrtek, 7. 6. 2018, 11.21
5 let, 10 mesecev
Zgodovina in številke
Mandatar je moral letos prepričati najmanj ljudi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,21
10
Od zadnjih parlamentih volitev so minili trije dnevi in neznank, kdo bo šel s kom v vlado oz. kdo s kom ne bo šel, je še veliko. Ne glede na to, kdo bo mandatar, bo na oblasti z najmanjšo podporo volivcev.
Številke letošnjih volitev so v marsičem zanimive in tudi rekordne. Prvi v vrsti za sestavljanje vlade, prvak relativne zmagovalke volitev Janez Janša, je z SDS v nedeljo dobil 24,94-odstotno podporo (neuradni rezultati), kar pa ni najnižji odstotek v zgodovini Slovenije.
Rekord ima LDS, ki jo je leta 1992 podprlo 23,46 odstotka volivcev.
Vseeno je bilo letos absolutno gledano potrebnih najmanj glasov za relativno zmago. Nekaj več kot 219 tisoč glasov v nekaterih primerih prejšnjih sedmih volitev ne bi bilo dovolj niti za drugo mesto na volitvah.
Pred volitvami je več vodij strank zavrnilo možnost sodelovanja v vladi z Janšo, vendar se pogajanja zdaj, ko so se glave ohladile, šele dobro začenjajo.
Bo za mandatarja dovolj nekaj več kot 111 tisoč glasov?
Če bo priložnost za sestavljanje koalicije dobil drugi v vrsti Marjan Šarec, bo za mandatarja dovolj podpora le nekaj več kot 111 tisoč oziroma 12,65 odstotka volivcev.
Do zdaj je absolutno gledano z najmanjšim številom glasov vlado sestavljal pokojni Janez Drnovšek že prej omenjenega leta 1992, ko ga je podprlo nekaj manj kot 279 tisoč volivcev. Vendar je bila takrat volilna udeležba veliko višja – 85,6-odstotna, medtem ko je bila letošnja le malce več kot 50-odstotna (natančno 52,01-odstotna).
Rekorderka LDS
Pokojni Drnovšek je dosegel tudi najzanesljivejšo zmago na volitvah, in sicer konec leta 2000, potem ko je moral poleti istega leta po nezaupnici odstopiti. Nekaj manj kot pol leta je tehnično vlado vodil prav tako pokojni Andrej Bajuk, nato pa je LDS na volitvah podprlo več kot 390 tisoč volivcev (36,23 odstotka) oziroma več kot Janšo in Šarca skupaj preteklo nedeljo.
Drnovškova koalicija je imela tudi največ sedežev v parlamentu. Med letoma 1993 in 1997 63 v 90-sedežnem parlamentu, od konca leta 2000 do leta 2002 pa 58. Številke, o katerih lahko aktualni politiki le sanjajo.
Rekord ene stranke po številu sedežev pa s predzadnjih volitev drži Miro Cerar s SMC. Na volitvah 2014 so dobili 36 poslanskih sedežev.
Rekorno število strank čez parlamentarni prag
Še en sklep ob pogledu na številke volitev je velika razdrobljenost volivcev. V parlament se je prebilo devet strank, več kot kadarkoli prej. Pred tem se jih je dvakrat v parlament prebilo osem, drugače pa sedem.
Zasedbo je uspelo zadržati le Janši
Zadnji premier Miro Cerar je bil 10. v slovenski zgodovini. Od leta 1992 do danes je v enaki zasedbi štiriletni mandat uspelo končati le Janezu Janši med letoma 2004 in 2008. V vseh preostalih primerih se je koalicija v svojih mandatih ubadala z odhodi.
Do zdaj se je le enkrat zgodilo, da vlade ni sestavil relativni zmagovalec. Ljubljanski župan Zoran Janković se je leta 2011 tik pred zdajci odločil vstopiti v bitko za parlament in s svojo stranko Pozitivna Slovenija postal relativni zmagovalec volitev.
Dobil je 28 poslanskih stolčkov, vendar je bil neuspešen pri pogajanjih z morebitnimi koalicijskimi partnerji in mu ni uspelo sestaviti vlade.
Priložnost je dobil drugi v vrsti, SDS z Janšo, in sestavil koalicijo.
10