ZN pozivajo k takojšnji pomoči Afriškemu rogu

Srečanja se je udeležilo 191 članic FAO, predstavniki drugih agencij ZN in mednarodnih vladnih in nevladnih organizacij. Vodja FAO Jacques Diouf je uvodoma dejal, da so razmere v Somaliji ter delih Džibutija, Etiopije, Kenije, Sudana in Ugande, ki jih je prizadela najhujša suša v zadnjih 60 letih, katastrofalne. "Nujno je, da lakoto ustavimo," je dejal. V sredo donatorska konferenca Srečanje, posvečeno prehranski krizi na območju Afriškega roga, ki so jo povzročili suša, vojne in visoke cene hrane, je FAO organizirala na pobudo Francije. Slednja trenutno predseduje skupini G20 in je že napovedala, da se bodo države donatorke sredstev za pomoč Afriškemu rogu glede nadaljnjih korakov v sredo sešle v Nairobiju. Francoski minister za kmetijstvo Bruno Le Maitre je poudaril, da je v luči vse slabših razmer v Afriškem rogu nujno "implementirati načrt ukrepov proti nestanovitnosti cen živil in razvoja kmetijstva, ki so ga sprejeli kmetijski ministri držav skupine G20 23. junija v Parizu".

Možnost za rešitev krize še obstaja

Udeleženci srečanja v Rimu so se strinjali, da bodo protikrizne ukrepe na podlagi Akcijskega načrta za Afriški rog, ki ga je izdelal Stalni medagencijski odbor (IASC), izvajale vlade držav, ki jih je prizadela suša - Somalije, Etiopije, Kenije, Džibutija, Sudana in Ugande. Poudarili so tudi, da še obstaja možnost za rešitev krize.

Potrebnih še najmanj 700 milijonov evrov ZN so doslej za pomoč državam Afriškega roga prejeli približno 700 milijonov evrov, vendar bi za sanacijo posledic suše v Afriškem rogu do konca leta potrebovali še najmanj toliko, so še poudarili na srečanju FAO.

Približno 345 milijonov evrov pomoči je že obljubila Svetovna banka, večinoma v obliki dolgoročnih projektov za pomoč živinorejcem, približno devet milijonov pa v obliki takojšnje pomoči.

Jutri prve pošiljke hrane Pomoč bo program ZN za hrano (WFP) na ogrožena območja začel dobavljati nemudoma. Po napovedih bo WFP v torek v Mogadiš, na vzhod Etiopije ter severno Kenijo na meji s Somalijo poslal prve pošiljke hrane. Posebno podporo bo potrebno nuditi živinorejcem in poljedelcem, saj slednji "za regijo predstavljajo dinamičen in vzdržen sistem preživetja", je v izjavi za javnost po sestanku zapisal FAO.

Srečanja v Rimu pa se je udeležila tudi vodja nevladne organizacije Oxfam Barbara Stocking, ki je k pomoči stradajočim državam še enkrat pozvala mednarodno skupnost.

"Svetovni voditelji nimajo opravičila, da se ne bi odzvali velikodušno. Ne more obstajati noben problem, ki bi bil bolj neodložljiv in nujen, kot so milijoni ljudi, ki se v tem delu Afrike spogledujejo s smrtjo zaradi lakote. To se ne bi smelo dogajati," je poudarila.

"Vzpostaviti moramo globalen prhranski sistem" "Seveda moramo reševati življenja danes, ampak ljudem moramo zagotoviti tudi prihodnost. Predvsem moramo vzpostaviti globalen prehranski sistem, ki bi vsakomur ponujal dovolj hrane," je še dodala.

Zaradi suše trpi več kot 12 milijonov ljudi Zaradi suše na območju Afriškega roga trpi več kot 12 milijonov ljudi, posebno hudo pa je prizadela Somalijo, kjer je položaj prebivalstva dodatno poslabšala več let trajajoča državljanska vojna. Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v Somaliji zaradi lakote na 10.000 prebivalcev vsak dan umre šest ljudi, na jugu Somalije pa je podhranjenih pol milijona otrok.

Zaradi lakote je pobegnilo prek 50.000 Somalcev Od začetka leta je prek 50.000 Somalcev pobegnilo v sosednjo Etiopijo, medtem ko se jih vsak dan kakih 1400 zateče v taborišče Dadaab v Keniji, kjer je v nevzdržnih razmerah že okoli 360.000 ljudi oziroma štirikrat več, kot je kapaciteta taborišča.

Pomoč potrebuje več kot polovica Somalcev Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) več kot polovica Somalcev potrebuje nujno pomoč. Zaradi lakotne dnevno umre šest od 10.000 ljudi, na jugu Somalije pa je podhranjenega pol milijona otrok.