ZN: Hude kršitve človekovih pravic v DR Kongu

Ruanda in Uganda, ki se v poročilu Visokega komisariata ZN za človekove pravice, omenjata v povezavi z zločini, sta očitke že ostro zavrnili.

Poročilo ne ugotavlja osebne pravne odgovornosti V poročilu ZN je po dveletnih preiskavah in opravljenih pogovorih s skoraj 1300 pričami navedeno več kot 600 zločinov. Ruando, Burundi, Ugando in Angolo poročilo omenja kot države, katerih čete so odgovorne za zločine proti človečnosti v konfliktu v Demokratični republiki Kongu. Po ugotovitvah visokega komisariata ZN je bilo v zločine na tak ali drugačen način vpletenih najmanj 21 oboroženih skupin iz Konga in osem vojsk drugih držav.

Avtorji so se v poročilu vzdržali ocene. "To ni pravna preiskava," je v predgovoru zapisala visoka komisarka ZN Navi Pillay. Poročilo ne vsebuje dokaznega materiala, ki bi ga bilo dovoljeno uporabiti na sodišču, prav tako pa ne "ugotavlja osebne pravne odgovornosti".

Preiskava lahko prekine krog nekaznovanja Preiskava naj bi podprla prizadevanja, da se prekine krog nekaznovanja, je še dejala Pillayeva. V poročilu omenjeni primeri bi lahko bili prepoznani kot vojni zločini in zločini proti človečnosti. V nekaterih primerih se celo omenja možnost, da je bil izvršen genocid, je še dejala komisarka.

Poročilo navaja "očitno sistematične poboje" več desettisočev hutujskih beguncev. V več kot sto navedenih primerih je bilo izvršeno množično nasilje. Žrtve so med drugim pobijali s kladivi. O tem, ali je pri tem šlo za genocid, "lahko odloči le sodišče", opozarjajo avtorji.

Hudi očitki Ruandi in Ugandi Poročilo nadalje omenja sistematično spolno nasilje, katerega žrtve so bile predvsem ženske in deklice med begunci na območju konflikta, in pa prisilno novačenje kakih 30.000 otrok med vojake, ki so ga izvajale različne oborožene skupine. Posiljevanje je bilo eno od sredstev zločina, mučenja in načrtnega poniževanja včasih še ne petletnih žrtev.

Že v osnutku poročila, ki je prišlo v javnost avgusta, so hudi očitki leteli zlasti na Ruando. Toda tudi ugandske enote naj bi sodelovale pri mučenjih in pobojih civilistov, ko so leta 1997 vkorakale v vzhodni Kongo, da bi nudile podporo uporniškemu generalu in kasnejšemu predsedniku Laurentu Kabili pri strmoglavljenju Mobutuja Sese Seka, vladarja takratnega Zaira.

Državi čete umaknili pod mednarodnim pritiskom Ruanda in Uganda sta svoje čete umaknili iz vzhodnega in z naravnimi viri bogatega dela te osrednjeafriške države šele pod mednarodnim pritiskom. Laurent Kabila je bil leta 2001 umorjen, njegov sin Joseph pa je sedaj na položaju predsednika države.

Vladi v Ruandi in Ugandi sta očitke že takrat odločno zavrnili. Ruandska vlada je poročilo označila za nesprejemljivo. Po njenem mnenju gre za nevaren poskus, da se "spremeni zgodovina, razdeli odgovornost za genocid v Ruandi in ponovno zaneti konflikt v Ruandi". Uganda je poročilo označila kot "svinjarijo", katerega cilj je uničiti odnose med Kongom in Ugando.

Državljanska vojna je zahtevala 3,8 mio. življenj DR Kongo je z 71 milijoni prebivalcev četrta najgosteje poseljena afriška država. S podpisom mirovnega sporazuma leta 2003 se je končala dolgoletna krvava državljanska vojna, ki velja za največji vojaški konflikt v Afriki. Terjala je življenja 3,8 milijona ljudi; po nekaterih podatkih naj bi umrlo celo več kot pet milijonov ljudi.