Zdaj Nemci vedo, kako so se počutili Slovenci

Zmerjanje Nemcev je postal priljubljen ljudski šport v prezadolženih državah na jugu stare celine. Namesto da bi na odgovornost klicali lastne skorumpirane elite, omalovažujejo Nemce zaradi njihovega "varčevalnega diktata", piše nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung.

V prezadolženih državah so Nemci krivi za vse V prezadolženih državah je izključno Nemčija kriva za vse: za revščino na jugu Evrope, za prazne državne blagajne od Grčije do Španije in seveda tudi za ranjeni in ponižani ponos prebivalcev kriznih držav.

Tako v sredozemskih državah pišejo časopisi in spletni mediji, tako govorijo poslanci v parlamentih v teh državah in tako pišejo navadni ljudje na internetnih forumih v Grčiji, Španiji in Italiji.

Neprijetne nemške osebne izkušnje v Grčiji ali Italiji Hujskači so vedno bolj pogumni, poudarjajo v omenjenem časniku. Nemec, ki živi v Grčiji ali Italiji oziroma tja potuje na počitnice, se vedno pogosteje znajde v položaju, ko mora poslušati tirade o izkoriščevalcih in pred domačini braniti domnevno nemško hegemonialno politiko.

Sovraštvo nezadovoljnih in jeznih Južnoevropejcev ni usmerjeno proti Luksemburgu, čeprav je ta s svojo ugodno davčno politiko veliko bogatejši od Nemčije, in tudi ne proti Nizozemski, čeprav je tudi ta država davčna oaza.

Zakaj morajo revni Latvijci in Estonci plačevati grške pokojnine Prav tako se v razpravah, ker prevladuje vloga Nemčije kot krivca za vse tegobe v kriznih državah, nihče ne vpraša, zakaj morajo od Grkov revnejši Latvijci, Slovaki ali Estonci sofinancirati grške pokojnine in minimalne plače.

Južnoameriški pisatelj in nobelovec Mario Vargas Llosa je v španskem dnevniku El Pais objavil članek, v katerem se je čudil, kako je lahko Nemčija kot najbolj učinkovita država v EU postala v Grčiji krivec za polom, ki so ga zagrešili grški politiki, ki so jih Grki sami volili leta in leta.

Zakaj so Nemci grešni kozli Razlog, da politiki v kriznih državah iščejo krivca v Nemčiji, je preprost in jasen. S tem, ko s prstom kažejo na Nemčijo, se odvrača pozornost od tega, da so luknje v državnih blagajnah izvrtali domači politiki in ne Nemci, pojasnjuje FAZ.

Vprašanje časa je, do kdaj bodo Nemci molče sprejemali vlogo grešnega kozla in dopustili, da jih bodo v tujini žalili kot Himmlerjeve naslednike. In vse to zaradi prikrivanja nečednosti lastnih politikov in gospodarstvenikov.

Se bo farsa končala kot tragedija? Protinemštvo že zdavnaj ni več smešno. Če politiki, ki zaradi nabiranja glasov volivcev zavestno jadrajo na valovih protinemštva, v svojih deželah ne bodo našli ustreznejše rešitve, potem se bo ta farsa končala v tragediji, še piše nemški časnik.

Vsekakor je kriza v EU izpostavila nasprotje med bogatim, varčnim severom in prezadolženim in revnejšim jugom. In simbol bogatega severa je zlasti na jugu postala Nemčija.

Slovenija kot grešni kozel Čeprav je precejšnja razlika med EU in nekdanjo Jugoslavijo, pa so kljub temu nekatere podobnosti glede odziva ljudi na krizo. Tudi v Jugoslaviji je dolžniška kriza, ki je izbruhnila v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, poglobila nasprotja med bogatimi in revnimi deli te zvezne države.

Vloga grešnega kozla je na jugu nekdanje države pripadla zlasti najbogatejši republiki – Sloveniji. Številni na jugu Jugoslavije so bili namreč prepričani, da so revni zaradi tega, ker jih izkoriščajo Slovenci.

Kdo koga izkorišča? Nastala je celo tako imenovana teorija medrepubliškega izkoriščanja, ki je revnim republikam ponudila priročno razlago za njihove težave. Namesto reševanja lastnih napak so na jugu nekdanje države krivce številni iskali v "bogatih izkoriščevalcih".

V tem smislu lahko rečemo, da Nemci zdaj podoživljajo usodo Slovencev v času agonije Jugoslavije. Tako kot je zdaj Nemčija gospodarska lokomotiva EU, je bila tudi Slovenija v Jugoslaviji najbolj produktivna. In obe sta dobili vlogo grešnega kozla.

Slovenski denar gre na jug Slovenija je bila grešni kozel, čeprav je v okviru tako imenovane socializacije tujega dolga v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pomagala odplačevati dolgove, ki so jih v tujini najemali v južnih republikah.

V okviru tako imenovanega sklada za manj razvite se je iz Slovenije proti jugu stekalo veliko denarja, zaradi česar so bili Slovenci prepričani, da jih izkoriščajo.

Konec Jugoslavije Vsekakor je bilo nezadovoljstvo zaradi gospodarskega položaja v Jugoslaviji močna spodbuda za slovensko osamosvajanje. In jugoslovanska gospodarska agonija se je na koncu iztekla v propad zvezne države.