Sobota, 14. 4. 2018, 9.58
6 let
Zalivski tok najšibkejši v več kot 1.600 letih, kakšne bodo posledice?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,50
2
Zalivski tok, ki z dovajanjem tople tropske vode ob obale severozahodne in severne Evrope večjemu delu stare celine zagotavlja precej zmernejše podnebje, kot bi bilo sicer, kaže znake do zdaj nevidene upočasnitve, kažeta novi znanstveni študiji. Trenutno je njegova moč za 15 odstotkov manjša kot pred 1.600 leti, kar bi lahko imelo resne posledice.
Zalivski tok, ki je ime dobil po Mehiškem zalivu, sicer pa se strokovno imenuje atlantska meridionalna cirkulacija, velja za najpomembnejši oceanski tok in zagotavlja, da so zime v Evropi precej blažje, kot bi bile drugače. Podoba stare celine bi bila brez njega zaradi visoke zemljepisne širine precej drugačna od današnje zelene in rodovitne.
Znanstveniki v luči podnebnih sprememb in taljenja arktičnega ledu že nekaj časa podrobno spremljajo, kaj se dogaja s tokom, ki toplo vodo s tropskih območij po Atlantiku med Britanskim otočjem, Skandinavijo in Islandijo dovaja v Severni Atlantik. Tam se voda ohladi in potone v globino, nato pa se po dnu oceana ob vzhodni obali ZDA in nato ob obalah Južne Amerike vrača na jug.
Domnevajo, da tok upočasnjuje taljenje arktičnega ledu
Že pred leti so znanstveniki ugotovili, da je moč toka na najnižji ravni v več kot tisočletju, razlog za to pa naj bi bil predvsem povečan dotok manj goste sladke vode zaradi hitrega taljenja arktičnega ledu, predvsem na Grenlandiji.
Dve najnovejši študiji, o katerih je ta teden pisal britanski časopis Guardian, na podlagi celovitih informacij, pridobljenih s proučevanjem morskih usedlin in temperature morja, ugotavljata, da je atlantska meridionalna cirkulacija zdaj celo najšibkejša v 1.600 letih, trenutno pa je moč za okoli 15 odstotkov manjša kot okoli leta 400 našega štetja.
Zalivski tok v preteklosti pomemben pri nenadnih spremembah podnebja
Kot je povedal David Thornalley z londonskega univerzitetnega kolidža, ki je bil vodja ene od raziskav, je Zalivski tok zelo pomemben del Zemljinega podnebnega sistema in je v preteklosti igral pomembno vlogo pri nenadnih spremembah podnebja. Trenutni podnebni modeli medtem še ne odražajo ugotovljene upočasnitve Zalivskega toka, kar bi lahko pomenilo, da je tok manj stabilen, kot smo mislili, je povedal.
A to še ne pomeni, da se v prihodnosti ne bo zgodil nenadni padec zimskih temperatur v Evropi, je dodal. V zadnji ledeni dobi, ki se je končala pred okoli 11.700 leti, so spremembe v atlantski meridionalni cirkulaciji privedle do sprememb zimskih temperatur za od pet do deset stopinj Celzija v nekaj letih. "Gre za eno tistih točk preloma, ko imamo naenkrat majhno verjetnost, a potencialno velike učinke," je pojasnil Thornalley.
Študija, pri kateri je sodeloval Thornalley, je sicer ugotovila, da je Zalivski tok začel slabeti po koncu zadnje mini ledene dobe leta 1850, sprva zaradi naravne podnebne spremenljivosti, nato pa so k temu prispevale še podnebne spremembe.
Posledice bi lahko bile katastrofalne
Druga študija je ugotovila, da je bil večji del slabljenja posledica uporabe fosilnih goriv in s tem človekovega dejavnika. Alexander Robinson z madridske univerze, ki je sodeloval pri drugi študiji, je opozoril, da bodo podnebne spremembe tok še naprej slabile, kar bi lahko imelo katastrofalne posledice.
2