Zakaj v Islandiji in Avstriji zapirajo bankirje, v Sloveniji pa ne?

Odnos do vodstev bank, ki so propadle po izbruhu svetovne finančne krize oziroma so nosile precej krivde za krizo samo, je različen glede na posamezne države. V anglosaškem svetu, Veliki Britaniji in ZDA imajo dokaj blag pristop. V ZDA in Veliki Britaniji blagi do bankirjev, ki so potopili svoje banke Kot piše The Economist, v Veliki Britaniji niso vložili kazenske ovadbe proti nobenemu pomembnemu bankirju zaradi propada njegove finančne institucije. Le peščici so izrekli blažjo kazen v obliki prepovedi vodenja druge banke ali podjetja.

V ZDA je sicer agencija, ki bedi nad varnostjo depozitov državljanov, po letu 2010 vložila več kot 40 tožb proti visokim uslužbencem in direktorjem propadlih finančnih institucij, toda organi pregona so nato vložili le malo kazenskih ovadb. Do zdaj je šel za rešetke le en ameriški bankir.

Kareem Seragaldin, visoki uslužbenec Credit Suisse, je bil namreč zaradi ponarejanja knjigovodskih podatkov, povezanih s hipotekarnimi vrednostnimi dokumenti, obsojen na dve leti in pol zapora. V drugih dveh znanih ameriških primerih so dosegli poravnavo in izplačali visoke denarne kazne.

Pred leti v ZDA v zapor več kot 800 bankirjev, za zapahe tudi islandski bankirji V Veliki Britaniji in ZDA so bili v preteklost veliko bolj ostri do bankirjev. V 90. letih prejšnjega stoletja so prepovedali upravljanje bančnega posla direktorju propadle britanske banke Barings, čeprav ni imel nobene neposredne povezave z dejanji borznega posrednika Nicka Leesona, ki je spravil banko na boben zaradi svojih borznih špekulacij.

Še ostrejši so bili pred desetletji v ZDA. Po propadu cele vrste ameriških hranilnic in posojilnic v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja, ki je povzročil za več kot 300 milijard ameriških dolarjev škode, je šlo za zapahe več kot 800 bankirjev.

Zdaj so tako ostri v drugih državah. V Islandiji sta bila na devet mesecev zapora obsojena Larus Welding in Gudmundur Hjaltason, vodji propadle islandske banke Glitnir. Sojenje proti vodstvu drugih dveh propadlih islandskih bank, Landsbanki in Kaupthing, trenutno še poteka.

Tudi nemški in avstrijski bankirji se znajdejo za rešetkami Na zaporno kazen v dolžini 8,5 leta je bil zaradi negospodarnega ravnanja, sprejemanja podkupnin in davčnih utaj obsojen tudi nemški bankir Gerhard Gribkowsky iz nemške banke Bayern LB. Delivci pravice so bili blažji do njegovega kolega Stefana Ortsteina iz IKB Deutsche Industriebank, ki je dobil deset mesecev pogojno in 100 tisoč evrov kazni.

Pred sodnike bo moral poleg sedmih soobtoženih tudi Werner Schmidt iz Bayern LB. Nekdanje vodstvo bavarske banke je leta 2007 prevzelo tudi Slovencem dobro znano banko Hypo Alpe Adria, čeprav so vedeli za težave avstrijske banke. Sledil je milijardni polom banke.

Zaradi razvpite avstrijske banke je šel za tri leta in pol za zapahe tudi njen nekdanji vodja, Avstrijec Wolfgang Kulterer. To ni edini bankir v naši severni sosedi, ki ga je doletela zaporna kazen. Letos je bil na pet let zapora obsojen Johann Wanovits iz EuroInvest Bank, ker je manipuliral z delnicami avstrijskega Telekoma, še prej, leta 2008, pa so bili na večletne zaporne kazni obsojeni vodilni v banki Bawag.

V Braziliji bankirja obsodili na več kot 20 let zapora Ena od držav, ki so se znašle v krizi zaradi nepremičninsko-gradbeno-bančnega mehurčka, je tudi Španija, kjer je pod drobnogledom preiskovalcev okoli 90 nekdanjih vodij bank in članov uprav. Na Irskem bo verjetno prihodnje leto zaradi finančnih nepravilnosti pred sodnike stopil nekdanji vodja Anglo Irish BankSean Fitz Patrick.

Zelo strogi do bankirjev so v Braziliji. Tam so direktorji bank in celo delničarji osebno odgovorni za poplačilo dolgov banke, tudi če ni dokazana njihova krivda. Po propadu banke Banco Santos leta 2005 je bil njen ustanovitelj Edemar Cid Ferreira zaradi "zločinov proti državnemu finančnemu sistemu" in pranja denarja obsojen na 21 let v ječi. Vzeli so mu tudi razkošen dom in njegovo zbirko dragocenih slik.

V Sloveniji ni nobenega bankirja za zapahi Kaj pa Slovenija? Po izbruhu krize ni stopil pred sodnika še noben naš bankir. Kot vemo, imajo naše banke večmilijardno finančno luknjo. Septembra se je Banka Slovenije odločila za nadzorovano likvidacijo Probanke in Factor banke.

Pred meseci je odmevala hišna preiskava pri zdajšnjem prvem možu NLB Janku Medji, ki pa ni povezana z bančno luknjo, ampak z domnevno zlorabo notranjih informacij, povezanih s prodajo Mercatorja. To naj bi se dogajalo v času, ko je bil Medja član uprave Unicredit banke.