Četrtek, 5. 12. 2013, 15.15
8 let, 7 mesecev
Zakaj v Islandiji in Avstriji zapirajo bankirje, v Sloveniji pa ne?
Odnos do vodstev bank, ki so propadle po izbruhu svetovne finančne krize oziroma so nosile precej krivde za krizo samo, je različen glede na posamezne države. V anglosaškem svetu, Veliki Britaniji in ZDA imajo dokaj blag pristop.
V ZDA je sicer agencija, ki bedi nad varnostjo depozitov državljanov, po letu 2010 vložila več kot 40 tožb proti visokim uslužbencem in direktorjem propadlih finančnih institucij, toda organi pregona so nato vložili le malo kazenskih ovadb. Do zdaj je šel za rešetke le en ameriški bankir.
Kareem Seragaldin, visoki uslužbenec Credit Suisse, je bil namreč zaradi ponarejanja knjigovodskih podatkov, povezanih s hipotekarnimi vrednostnimi dokumenti, obsojen na dve leti in pol zapora. V drugih dveh znanih ameriških primerih so dosegli poravnavo in izplačali visoke denarne kazne.
Še ostrejši so bili pred desetletji v ZDA. Po propadu cele vrste ameriških hranilnic in posojilnic v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja, ki je povzročil za več kot 300 milijard ameriških dolarjev škode, je šlo za zapahe več kot 800 bankirjev.
Zdaj so tako ostri v drugih državah. V Islandiji sta bila na devet mesecev zapora obsojena Larus Welding in Gudmundur Hjaltason, vodji propadle islandske banke Glitnir. Sojenje proti vodstvu drugih dveh propadlih islandskih bank, Landsbanki in Kaupthing, trenutno še poteka.
Pred sodnike bo moral poleg sedmih soobtoženih tudi Werner Schmidt iz Bayern LB. Nekdanje vodstvo bavarske banke je leta 2007 prevzelo tudi Slovencem dobro znano banko Hypo Alpe Adria, čeprav so vedeli za težave avstrijske banke. Sledil je milijardni polom banke.
Zaradi razvpite avstrijske banke je šel za tri leta in pol za zapahe tudi njen nekdanji vodja, Avstrijec Wolfgang Kulterer. To ni edini bankir v naši severni sosedi, ki ga je doletela zaporna kazen. Letos je bil na pet let zapora obsojen Johann Wanovits iz EuroInvest Bank, ker je manipuliral z delnicami avstrijskega Telekoma, še prej, leta 2008, pa so bili na večletne zaporne kazni obsojeni vodilni v banki Bawag.
Zelo strogi do bankirjev so v Braziliji. Tam so direktorji bank in celo delničarji osebno odgovorni za poplačilo dolgov banke, tudi če ni dokazana njihova krivda. Po propadu banke Banco Santos leta 2005 je bil njen ustanovitelj Edemar Cid Ferreira zaradi "zločinov proti državnemu finančnemu sistemu" in pranja denarja obsojen na 21 let v ječi. Vzeli so mu tudi razkošen dom in njegovo zbirko dragocenih slik.
Pred meseci je odmevala hišna preiskava pri zdajšnjem prvem možu NLB Janku Medji, ki pa ni povezana z bančno luknjo, ampak z domnevno zlorabo notranjih informacij, povezanih s prodajo Mercatorja. To naj bi se dogajalo v času, ko je bil Medja član uprave Unicredit banke.