ameriške volitve
Petek, 22. 11. 2024, 22.00
9 ur, 20 minut
"Vprašati se je treba, kaj primer Ukrajine pomeni za Slovenijo"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,33
Ruski predsednik Vladimir Putin se je na ameriško odločitev glede uporabe raket dolgega dosega na cilje v Rusiji odzval s spremembo jedrske doktrine in izstrelitvijo balistične rakete na mesto Dnipro. Bo ostalo pri tem?
Ameriška odločitev, da Ukrajini dovoli uporabo raket dolgega dosega za napade na ruske cilje v Rusiji, je bila premišljena odločitev, je prepričan generalmajor Dobran Božič. Glede na izmučenost obeh strani in dejstvo, da trenutno nobena stran v vojni nima kakšnega velikega uspeha, Božič meni, da bi bil morda čas, da se državi usedeta za diplomatsko mizo. Za to pa bi moralo priti do pravičnega miru za Ukrajino, ki bi še vedno zadostil mednarodnemu redu, oblikovanemu po drugi svetovni vojni.
Ameriški predsednik Joe Biden je pred dnevi Ukrajini dovolil uporabo raket dolgega dosega, kot so atacms, na ruske cilje v Rusiji. Generalmajor Dobran Božič, ki je bil pred leti načelnik generalštaba Slovenske vojske, je za Siol.net povedal, da ne verjame, da se je Biden za to odločil čez noč. V ozadju so zagotovo analize in ocene, da je to pametno in smiselno narediti.
Je zdaj čas za mirovna pogajanja?
Božič tudi poudarja, da je na zadevo treba gledati večplastno. Zahod je do zdaj pomagal Ukrajini, a je orožje Ukrajini dal prepozno. Po drugi strani je tudi treba vedeti, da Rusija proti Ukrajini že uporablja orožje tuje izdelave: iranske drone in orožje severnokorejske, morda tudi kitajske izdelave. Poleg tega je tudi Severna Koreja zdaj s svojimi vojaki neposredno udeležena v vojno.
Stanje na fronti je trenutno takšno, da Rusi sicer stalno napredujejo, a je ta napredek vojaško gledano majhen. Rusom namreč ne uspevajo kakšni stokilometrski vdori v globino, ampak zavzemajo majhne vasi.
Po Božičevem mnenju je zdaj morda čas, da se začnejo mirovna pogajanja med Ukrajino in Rusijo.
Sprememba ruske jedrske doktrine
Rusija se je na ameriško odločitev (ki ji je sledila podobna britanska odločitev) med drugim odzvala s spremembo jedrske doktrine, po kateri je zdaj mogoč jedrski napad tudi na nejedrsko silo, ki ima podporo jedrske sile. Številni se bojijo, da bo prišlo še do večjih zaostritev.
Generalmajor Dobran Božič je svetovalec v kabinetu ministra za obrambo. Je tudi nekdanji načelnik generalštaba Slovenske vojske in predsednik Zveze slovenskih častnikov.
Božič pojasnjuje, da je Rusija že od samega začetka vojne v Ukrajini rožljala z jedrskim orožjem. Zdaj podobno rožlja z jedrskim orožjem tudi severnokorejski voditelj Kim Džong Un. Poleg tega je imela tudi prej Rusija v svoji jedrski doktrini zelo široko uporabo jedrskega orožja.
Ta ruski odgovor je bil po Božičevem mnenju diplomatsko premišljen. S tem je Rusija jasno sporočila, da se ne strinja z ameriško odločitvijo.
Uporaba balistične rakete orešnik
Glede ruske uporabe nove balistične rakete orešnik na cilje v ukrajinskem mestu Dnipro (na ruski strani so napad prikazali kot simulacijo jedrskega napada, op. p.) generalmajor pravi, da je Rusija morala odgovoriti na ameriško odločitev. Upa pa, da bo ostalo pri tem odgovoru in da ne bo prišlo do zaostritve.
Spomnil je tudi, da se je hladna vojna končala, ker je imela vsaka stran toliko jedrskega orožja, da se je vedelo, da njegova uporaba ne bo prinesla zmagovalca.
Prihod severnokorejskih vojakov
Božič tudi upa, da ne bo prišlo do zaostritve med Severno Korejo in Zahodom. Verjame, da je severnokorejski predsednik, ki tudi zadnje čase rožlja z jedrskim orožjem, dovolj preudaren, da se ne bo spuščal v nove zaostritve.
Dobran Božič verjame, da je bila ameriška odločitev glede uporabe raket dolgega dosega na cilje v Rusiji premišljena ter da temelji na analizah in ocenah.
Prihod severnokorejskih vojakov v Rusijo je verjetno povezan s podpisom sporazuma o vojaškem sodelovanju med obema državama. Kim Džong Un je potem poslal deset tisoč vojakov, kar je za Severne Korejce malo, za Rusijo pa je ta pomoč velika.
Ta severnokorejska pomoč v vojakih tudi nakazuje, da ruski predsednik Vladimir Putin ni mogel premestiti dela ruskih sil z vzhoda Ukrajine v regijo Kursk, zaradi česar je hvaležen za vsako pomoč, ki jo dobi.
Kaj bo storil Donald Trump?
Kot vemo, se bo 20. januarja prihodnje leto v Belo hišo vrnil Donald Trump. Številni ugibajo, ali bo morda Trump umaknil vojaško podporo Ukrajini, zaradi česar bo vse breme vojne padlo na Evropo.
Božič opozarja, da v Evropi večkrat zasledimo težnje, kako ne želimo ameriškega imperializma in njihovega vpliva v Evropi, po drugi strani pa obstaja strah, kaj bo z varnostjo Evrope, če se bodo ZDA umaknile.
Evropa bo morala dati več denarja za obrambo
ZDA pravijo, da ima Evropa visok bruto domači proizvod (BDP) in da naj zato sama poskrbi za svojo varnost. To je Trump Evropi sporočil že v prvem mandatu. To pomeni, da bo morala vsaka evropska država povečati obrambne izdatke – zdaj se govori že o treh odstotkih BDP, pravi Božič.
Kaj bo Donald Trump storil glede vojne v Ukrajini?
Po drugi strani je Evropa še vedno najpomembnejši ameriški gospodarski partner, zato bo verjetno stara celina varna v vmesnem obdobju, dokler se sama obrambno ne postavi na lastne noge.
Kaj bo Trump sporočil Putinu?
Kot pravi Božič, bo Trump verjetno Putinu jasno sporočil, kje so meje te vojne in kdaj naj se konča. "Trenutno nobena stran v vojni nima kakšnega velikega uspeha. Obe strani sta izmučeni, zato je morda čas, da se usedeta za diplomatsko mizo."
Trump ima na voljo tri vzvode. Obema državama lahko sporoči, naj se vojna konča in naj pride do dogovora. Lahko tudi sporoči Rusiji, da bodo ZDA popolnoma podprle Ukrajino, če Moskva ne bo želela dogovora. Lahko pa tudi sporoči Ukrajini, da ji bo odrekel podporo.
Korejski scenarij konca vojne?
Veliko se govori o t. i. korejskem scenariju konca vojne v Ukrajini: konflikt bo zamrznjen, zdajšnja bojna črta pa bo nova, neformalna razmejitev med Ukrajino in Rusijo.
Grožnje nekdanjega ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva z balistično raketo orešnik:
So, that's what you wanted?
— Dmitry Medvedev (@MedvedevRussiaE) November 21, 2024
Well, you've damn well got it!
A hypersonic ballistic missile attack pic.twitter.com/lsKQHhMnif
"Možnosti je več," je prepričan Božič. Pri tem pa poudarja, da se je treba tudi vprašati, kaj primer Ukrajine na načelni ravni pomeni za Slovenijo.
Po drugi svetovni vojni je namreč prišlo do oblikovanja mednarodnega pravnega reda in mednarodnih ustanov, ki skrbijo za delovanje mednarodnega prava. Če kateri državi kaj ni bilo všeč, je imela na voljo mednarodne ustanove.
Rusko teptanje mednarodnega prava
Z ruskim napadom na Ukrajino pa je prišlo do teptanja mednarodnega prava. Prišlo je do primera, ko lahko neka velika država reče, da želi del ozemlja neke države, in si ga vzame. Po mednarodnem redu po drugi svetovni vojni je bilo to nemogoče.
"Če dopustimo to teptanje mednarodnega prava, pa se postavlja vprašanje, kaj to pomeni za majhne države, kot je Slovenija, ki so obkrožene z večjimi sosedi," opozarja Božič.
Zato generalmajor želi pravičen mir za Ukrajino, ki bi še vedno zadostil mednarodnemu redu, oblikovanemu po drugi svetovni vojni. To je pomembno tudi za majhne države, kot je Slovenija. Da ne bodo močnejše sosede manjšim državam narekovale pogojev.
Če pa nekatere velike države menijo, da red, oblikovan po drugi svetovni vojni, ni pravičen do njih, pa je prava pot za rešitev tega vprašanja diplomacija, še pravi Božič.
