Ameriška vojaška sodnica Denise Lind je v torek vojaku Bradleyju Manningu za 112 dni znižala kazen, ki je bo morda deležen po sojenju zaradi izdaje državnih skrivnosti.
Manning je obtožen kraje več tisoč dokumentov o vojnah v Iraku in Afganistanu ter tajnih depeš State Departmenta, ki so končali na spletni strani WikiLeaks. Manningovi odvetniki so od sodnice zahtevali zavrnitev obtožnice, ker so 25-letnega vojaka po aretaciji od julija 2010 do aprila 2011 imeli zaprtega v bazi marincev Quantico v Virginiji pod pogoji, ki so kršili človekove pravice. Sodnica se je strinjala, da so bili pogoji preostri in je Manningu v skladu z vojaškim zakonikom odločila, da se mu dnevi v ječi upoštevajo pri morebitni kasnejši kazni.
23 ur na dan zaprt v celici brez oken
Vojak je bil zaprt po 23 ur na dan v celici brez oken, pogosto tudi brez obleke. Ječarji so pričali, da je bil nagnjen k samomoru, zato so ga ostreje nadzirali. Sodnica je menila, da to ni bilo potrebno. Manningu, ki so ga leta 2011 preselili v vojaški zapor v Severno Karolino, še vedno grozi dosmrtni zapor, če bo spoznan za krivega najhujše od 22 točk obtožnice, to je pomoči sovražniku. Sodni proces v oporišču Fort Meade v Marylandu naj bi se začel 6. marca.
Tožilci prepričani, da namen izdaje dokumentov ni pomemben
Njegov odvetnik David Coombs želi sodišču predstaviti dokaze, da Manning ni kradel in predajal dokumentov, da bi si z informacijami pomagali teroristi. Tožilstvo ima posnetek pogovora s tajnim sodelavcem preiskovalcev, ki mu je Manning priznal, da je vzel dokumente zato, da ljudje vidijo resnico. Tožilci želijo predstavitev takšnih dokazov preprečiti, ker menda motivacija ni pomembna. Obtoženec naj bi vedel, da bodo do informacij prišli tudi sovražniki ZDA, torej teroristi.
3
