Nedelja, 1. 9. 2024, 18.54
2 meseca, 3 tedne
V Turingiji se obeta zmaga AfD, na Saškem tesna prednost CDU
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,42
Bjoern Hoecke, ki vodi stranko AfD v Turingiji, ima veliko razlogov za veselje.
Na današnjih deželnih volitvah v Turingiji se po izidih projekcij javnih televizij ARD in ZDF zmaga obeta Alternativi za Nemčijo (AfD), kar bi pomenilo prvo slavje skrajno desne stranke v eni od nemških dežel po drugi svetovni vojni. Na Saškem medtem projekcije kažejo na tesno zmago krščanskih demokratov (CDU).
V Turingiji naj bi AfD osvojila od 30,5 do 33,5 odstotka glasov, kar je njen najboljši rezultat na volitvah v kateri od nemških zveznih dežel. Drugo mesto naj bi s 24,5 odstotka predvidoma pripadlo krščansko-demokratski uniji (CDU), tretje s slabimi 16 odstotki pa levemu populističnemu Zavezništvu Sahre Wagenknecht (BSW). Doslej vladajoča Levica naj bi dobila med 11, 5 in 12,5 odstotka, na prejšnjih volitvah leta 2019 pa je prejela kar 31 odstotkov glasov.
Socialdemokrati kanclerja Olafa Scholza so po projekcijah v Turingiji dobili med 6,5 in sedmimi odstotki glasov ter osvojili šele peto mesto, Zelenim, ki so prav tako v zvezni koaliciji, pa s štirimi odstotki doseženih glasov ni uspela uvrstitev v deželni parlament. Tretja stranka zvezne koalicija, FDP, naj bi prejela le dober odstotek glasov in tako gladko zgrešila petodstotni prag.
Na deželnih volitvah na Saškem, ki so prav tako potekale danes, projekcije kažejo, da naj bi CDU osvojila od 31,5 do 32 odstotkov glasov, AfD pa naj bi zaostala za malenkost - pripisujejo ji od 30 do 31,5 odstotka prejetih glasov. Tretje mesto naj bi po projekcijah pripadlo BSW, ki je na deželnih volitvah na Saškem tokrat nastopil prvič, z osvojenimi med 11,5 in 12 odstotki. Levica naj bi dobila približno štiri odstotke.
Na Saškem naj bi SPD osvojila 8,5 odstotka, Zeleni pet do 5,5 odstotka, FDP pa naj bi dobila le približno enoodstotno podporo.
Volitve v obeh zveznih deželah so tako nov velik izziv za zvezno vlado Olafa Scholza, saj so koalicijskim strankam - socialdemokratom (SPD), liberalcem (FDP) in Zelenim - po mnenju nekaterih nemških medijev pokazale, da so volivke in volivci nezadovoljni s politiko na zvezni ravni.
