Četrtek, 7. 11. 2024, 12.37
1 mesec, 2 tedna
Zelenski: Popuščanje Putinu bi bilo za Evropo "samomorilno"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,98
Kot je dejal Zelenski, se je koncept "mir skozi moč" izkazal za učinkovitega in je zdaj potreben.
Ruske sile so ponoči izvedle nov val napadov na Ukrajino. V obsežnem napadu z brezpilotniki na Kijev sta bila ranjena dva človeka, po eno smrtno žrtev pa je rusko obstreljevanje in bombardiranje zahtevalo v regiji Sumi in mestu Herson. V zadnjem je bila ena oseba tudi hudo ranjena. O še enem ranjenem poročajo iz Odese. Rusi so z napadi nadaljevali tudi čez dan, pri čemer je umrlo šest ljudi. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes evropske voditelje v Budimpešti opozoril, da bi bilo kakršnokoli popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu nesprejemljivo za Kijev in "samomorilno" za Evropo. Njegove izjave sledijo pozivom Moskve, naj zavezniki Kijeva začnejo pogajanja z Rusijo, če želijo ustaviti napade na Ukrajince.
18.42 Rusi napade nadaljevali tudi čez dan: umrlo šest ljudi
16.58 Zelenski: Popuščanje Putinu bi bilo "samomorilno" za Evropo
14.27 Bombe so bile usmerjene proti civilni infrastrukturi
11.13 London z novimi sankcijami proti Moskvi tudi nad ruske plačance
18.42 Rusi napade nadaljevali tudi čez dan: umrlo šest ljudi
Rusija je danes tudi čez dan nadaljevala napade na Ukrajino. V napadu na mesto Zaporožje so bile ubite štiri osebe, še 18 pa jih je bilo ranjenih, so sporočile reševalne službe. Po navedbah lokalnih oblasti je bila v Zaporožju poškodovana bolnišnica.
V napadih na vas v regiji Doneck sta bili medtem ubiti dve osebi, še pet je bilo ranjenih, je povedal guverner regije Vadim Filaškin. "Eden od izstrelkov je zadel petnadstropno stavbo, štiri bližnje stavbe pa so bile poškodovane," je dodal.
16.58 Zelenski: Popuščanje Putinu bi bilo "samomorilno" za Evropo
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v govoru voditeljem na zasedanju Evropske politične skupnosti (EPS) okrcal tiste, ki so pritiskali nanj, naj popusti zahtevam ruskega predsednika Putina.
"Nekateri izmed vas, ki ste prisotni, ste odločno priporočili, da Ukrajina popusti Putinu. To je nesprejemljivo za Ukrajino in samomorilno za vso Evropo," je dejal Zelenski, kot je razvidno iz govora, katerega kopijo je pridobila francoska tiskovna agencija AFP.
Kot je še dejal Zelenski, se je koncept "mir skozi moč" izkazal za učinkovitega in je zdaj potreben. "Objemi s Putinom ne bodo pomagali. Nekateri voditelji ga objemajo že 20 let, stvari pa gredo le na slabše. (...) Le pritisk ga lahko omeji," je izjavil ukrajinski predsednik, ki je vnovič pozval k dobavi orožja Kijevu.
"Ne branimo se pred ruskimi besedami, ampak pred ruskimi napadi. Zato potrebujemo dovolj orožja, ne pa podpore v pogovorih," je še dejal Zelenski, kot je na spletni strani objavilo ukrajinsko predsedstvo.
Kijev si po zmagi Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah prizadeva okrepiti pritisk na zaveznike za večjo podporo v boju proti ruski agresiji.
Do pozivov Zelenskega voditeljem v Budimpešti prihaja po tistem, ko je Moskva sporočila, naj zavezniki Kijeva začnejo pogajanja z Rusijo, če želijo ustaviti uničevalne napade na Ukrajince.
Kot je danes dejal vodja ruskega sveta za nacionalno varnost Sergej Šojgu, razmere na prizorišču spopadov niso v prid Kijevu, Zahod pa se sooča z izbiro med tem, da začne neposredne pogovore z Moskvo ali da nadaljuje financiranje Kijeva in s tem "uničevanje" ukrajinskega prebivalstva, poroča AFP.
Vodja ruskega sveta za nacionalno varnost Sergej Šojgu je dejal, da razmere na prizorišču niso v prid Kijevu.
Vprašanje vzdržnosti zahodne podpore Ukrajini je za Kijev še toliko bolj pereče, saj je republikanec Trump med svojo volilno kampanjo močno kritiziral ameriško pomoč Kijevu. Trump je tudi večkrat poudaril, da bi v primeru izvolitve lahko končal vojno v Ukrajini v 24 urah, čeprav ni nikoli pojasnil, kako.
V Budimpešti se danes sestajajo voditelji 47 držav članic EPS, ki naj bi med drugim govorili tudi o ruski agresiji na Ukrajino. Drevi se bodo nato sestali še voditelji 27 držav članic EU, ena od tem pa bodo tudi čezatlantski odnosi po zmagi Donalda Trumpa.
14.27 Bombe so bile usmerjene proti civilni infrastrukturi
Nad prestolnico je ukrajinska zračna obramba sestrelila več kot 30 ruskih dronov, katerih razbitine so ranile dve osebi, povzročile gmotno škodo in zanetile več požarov, poročajo tuje tiskovne agencije.
V severovzhodni regiji Sumi so ruske drsne bombe ubile žensko, še ena ženska pa je bila ranjena, so sporočile tamkajšnje oblasti. Bombe naj bi bile usmerjene proti civilni infrastrukturi, kar bi lahko pomenilo vojni zločin, zaradi česar je pristojno tožilstvo sprožilo postopke za ugotavljanje dejstev.
Še eno življenje je medtem v mestu Herson na jugu zahtevalo rusko obstreljevanje, je sporočil guverner istoimenske regije Oleksandr Prokudin in dodal, da so eno hudo poškodovano žensko rešili iz porušene stavbe.
Tarča ruskih napadov z brezpilotniki je bilo tudi pristaniško mesto Odesa ob Črnem morju, kjer je bil po besedah tamkajšnjega guvernerja Olega Kipra lažje ranjen en človek, uničenih pa več deset vozil.
11.13 London z novimi sankcijami proti Moskvi tudi nad ruske plačance
Združeno kraljestvo je danes napovedalo nov niz sankcij proti Rusiji, ki so med drugim uperjene proti osumljencu za zastrupitev v angleškem Salisburyju in trem zasebnim skupinam plačancev, ki delujejo v Afriki, med njimi tudi nasledniku Wagnerja Afriškemu korpusu. London želi ukrepati tudi proti dobaviteljem, ki podpirajo rusko vojaško proizvodnjo.
Na seznamu sankcij Londona se je znašel osumljenec za zastrupitev Sergeja in Julije Skripal v Salisburyju, ruski agent Denis Sergejev, ki se ob dveh drugih osumljencih sooča z obtožbami v zvezi z napadom z novičokom leta 2018, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Tarča sankcij je tudi kakih 30 dobaviteljev, ki podpirajo rusko vojaško-industrijsko proizvodnjo, s čimer želi London omejiti dobavo ključne vojaške opreme za vojno v Ukrajini.
Usmerjene so proti pravnim osebam s sedežem na Kitajskem, v Turčiji in Srednji Aziji, ki se ukvarjajo z dobavo in proizvodnjo blaga, med drugim strojne opreme, mikroelektronike in komponent za brezpilotne letalnike.
London uvaja sankcije tudi proti trem skupinam zasebnih plačancev
London uvaja sankcije tudi proti trem skupinam zasebnih plačancev, ki jih podpira Rusija in delujejo v podsaharski Afriki, je sporočilo britansko zunanje ministrstvo. Med temi je tudi Afriški korpus, ki velja za naslednika najemniške skupine Wagner, in enajst posameznikov, povezanih z ruskimi posredniki.
Te sankcije bodo po prepričanju Londona "zajezile rusko zlonamerno delovanje v Libiji, Maliju in Srednjeafriški republiki" s ciljem boja proti nezakonitim dejavnostim Rusije v Afriki, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kot je ob tem poudarila britanska vlada, so ti ukrepi prve neposredne sankcije, ki jih je proti Afriškemu korpusu uvedla kaka država članica skupine G7.
Ukrepi so del največjega svežnja sankcij Združenega kraljestva proti Rusiji od maja lani. Od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja 2022 je vlada v Londonu sicer uvedla že več svežnjev sankcij proti Moskvi.
