Italija v 15. juniju vidi dan D za evropski turizem

Novi koronavirus se še vedno pospešeno širi v Braziliji, Peruju in Čilu, je danes sporočila Panameriška zdravstvena organizacija in glede tega izrazila zaskrbljenost. "V Južni Ameriki smo zaskrbljeni zlasti zaradi dejstva, da je bilo minuli teden zabeleženo število smrtnih žrtev v Braziliji najvišje v sedemdnevnem obdobju od začetka epidemije," je danes dejala direktorica organizacije Carissa Etienne.

O visokem številu novih primerov poročata tudi Peru in Čile, kar po njenih besedah priča o tem, da se širjenje virusa v teh državah še vedno pospešuje.

Panameriška zdravstvena organizacija ima sedež v Washingtonu in deluje kot regionalni urad Svetovne zdravstvene organizacije. Trenutno spremlja razvoj pandemije covida-19 v Latinski Ameriki in na Karibih.

Z novim koronavirusom se je glede na podatke ameriške univerze Johnsa Hopkinsa doslej po svetu okužilo že več kot 5,5 milijona ljudi, umrlo jih je več kot 347.000. Potem ko se je pandemija v Evropi umirila, je novo žarišče postala Južna Amerika. (STA)

Francija bo domačo avtomobilsko industrijo, ki je močno na udaru zaradi koronavirusne krize, podprla z ukrepi v vrednosti več kot osem milijard evrov, pri čemer je cilj, da bi postala vodilna v Evropi na področju okolju prijaznih vozil. Med drugim bodo eno milijardo evrov namenili subvencijam za nakup električnih in hibridnih vozil. (STA)

Irski nizkocenovni letalski prevoznik Ryanair je danes izrazil nasprotovanje dogovoru nemškega letalskega prevoznika Lufthansa z nemško vlado za državno pomoč podjetju. Prepričani so, da pomoč, vredna devet milijard evrov, "izkrivlja konkurenco in je nepoštena do drugih letalskih prevoznikov na evropskem trgu". Pomoč mora sicer odobriti še Bruselj.

Ryanair je ocenil, da bo z državno pomočjo Lufthansa še okrepila svoj monopolni položaj na nemškem trgu. Izvršni direktor irske letalske družbe Michel O'Leary je dejal, da je "skrajno ironično, da nemška vlada, ki ostalim evropskim državam žuga zaradi neupoštevanja pravil, brez težav krši ta pravila, ko gre za Lufthanso". Zato se bo Ryanair pritožil na to pomoč. (STA)

V Italiji je v zadnjih 24 urah za covidom-19 umrlo 78 ljudi, kar je najmanj od konca februarja. Dan pred tem je denimo število smrtnih žrtev znašalo 92, je sporočila italijanska civilna zaščita.

Število vseh umrlih od začetka epidemije pred tremi meseci je v Italiji naraslo na skupno 32.955. Aktivno okuženih je še 52.942, medtem ko število vseh doslej potrjenih okužb znaša 230.555. V zadnjem dnevu so potrdili 397 novih okužb, na spletni strani navaja civilna zaščita.

Število obolelih s covidom-19 v bolnišnicah je padlo na 7917, na intenzivni negi je še 521 okuženih z novim koronavirusom, kar je 20 manj kot dan poprej. V domači izolaciji je trenutno 44.504 ljudi.

Središče izbruha koronavirusne bolezni 19 je v Lombardiji, kjer so v zadnjem dnevu zabeležili 22 smrtnih žrtev, skupno že 15.896. (STA)

Madžarska vlada bo danes v parlament vložila predlog zakona, s katerim naj bi 20. junija odpravili izredne razmere, ki so jih uvedli 11. marca zaradi epidemije novega koronavirusa, je sporočila pravosodna ministrica Judit Varga.

"Predlog zakona, ki poziva vlado k opravi izrednih razmer, bo v parlament vložen danes, z njegovim sprejetjem pa pričakujemo konec izrednih razmer 20. junija," je po pisanju STA sporočila ministrica.

Orban s posebnimi pooblastili 

Parlament v Budimpešti je premierju Viktorju Orbanu 30. marca s sprejetjem zakonodaje o izrednih razmerah podelil posebna pooblastila, da lahko v državi vlada z odloki za nedoločen čas, oziroma dokler vlada ne odpravi izrednih razmer.

To je naletelo na številne kritike v Evropski uniji in madžarski opoziciji, ker premierjeva izredna pooblastila časovno niso bila omejena. V EU so se pojavile skrbi zaradi nespoštovanja vladavine prava in zmanjševanja demokracije, madžarska opozicija pa Orbana obtožuje, da krizo izkorišča za utrditev svoje oblasti in ne za boj proti virusu. Od aprila je Orban sprejel več kot sto dekretov, s katerimi je med drugim občinam pod vodstvom opozicije zmanjšal pooblastila in finančna sredstva za boj proti epidemiji, piše STA.

Skrb vzbuja tudi zagrožena zaporna kazen zaradi "širjenja strahu" na spletnih družbenih omrežjih glede pandemije novega koronavirusa v okviru izrednih razmer. V skladu s to zakonodajo je za tiste, ki širijo lažne novice o koronavirusu ali pa o vladnih ukrepih za njegovo zajezitev, zagrožena kazen do petih let zapora. Policija je zaradi teh dejanj zaslišala že več deset ljudi.

Vlada kritike zavrača

Madžarska kritike vztrajno zavrača, Orban pa trdi, da mu je vladanje z dekreti omogočilo hitro in učinkovito ukrepanje v času epidemije. "Vedno smo delali v demokratičnem okviru in se bomo vrnili na običajno delovanje parlamenta, ko se bomo odrekli posebnim pooblastilom," je pred desetimi dnevi zagotovil Orban, ki je sicer omenil možnost odprave izrednih razmer že konec maja, poroča STA.

Zaradi ugodne epidemiološke situacije je hrvaški štab civilne zaščite danes preklical odločitev o prepovedi obratovanja trgovin ob nedeljah, ki je veljala med epidemijo koronavirusne bolezni. Vodja hrvaškega zavoda za javno zdravstvo Krunoslav Capak je potrdil, da bodo trgovine lahko znova odprle svoja vrata ob nedeljah s 31. majem.

Odločitev o vnovičnem odpiranju trgovin ob nedeljah je sledila napovedi hrvaške vlade, da bodo kmalu poslali v javno razpravo spremembe zakona o trgovini. Med drugim predlagajo, da bi trgovci lahko izbrali največ 14 nedelj letno, ko bodo lahko delali. (STA)

Avstrija počasi vrača gledalce in obiskovalce na športne in kulturne prireditve. Že konec tedna bo dogodke v dvoranah in na prostem lahko spremljalo do 100 ljudi. Do poletja se bo številka dvignila na 1250 obiskovalcev.

Avstrijsko rahljanje ukrepov za zajezitev širitve okužb z novim koronavirusom predvideva, da bo po 1. juliju prireditve v dvoranah lahko spremljalo po 250 ljudi, s 1. avgustom 500 in nato celo 1000 oziroma 1250. Seveda bodo morali organizatorji dogodkov dobiti tudi ustrezno dovoljenje pristojnih služb posameznih zveznih dežel, piše STA.

Na prireditvah na prostem bo s 1. julijem lahko po 500 ljudi, s 1. avgustom 750, ob posebnem dovoljenju celo 1250. A za vse dogodke bo potrebno posebno dovoljenje. Za vse prireditve bodo veljala tudi posebna pravila, ki se jih bodo morali obiskovalci držati. Omenjene številke se pri tem nanašajo le na obiskovalce in ne na izvajalce dejavnosti. Velja dodati, da so moštvena tekmovanja do nadaljnjega dovoljena le na prostem, še navaja STA.

Izjema zaenkrat ostaja nogometno prvenstvo, kjer do nadaljnjega ne bo navijačev. Nogometaši se z oblastmi o vračanju gledalcev na stadione dogovarjajo ločeno. Tako kot nogometaši pa tudi drugi športniki zahtevajo, da se čim prej oblikuje pogoje, ki jih bodo klubi in društva morali izpolniti do jeseni, da bodo na tribune lahko povabili čim več navijačev.

V Avstriji pa pripravljajo tudi rahljanje ukrepov za poroke in pogrebe, a datumi še niso določeni.

Madžarska se je pridružila dogovoru Češke in Slovaške, v skladu s katerim bodo njihovi državljani ob časovni omejitvi lahko prehajali meje med temi tremi državami, je danes tvitnil češki premier Andrej Babiš. 

Babiš je v ponedeljek sporočil, da sta se s slovaškim kolegom Igorjem Matovičem dogovorila, da bodo v sredo odprli meje med državama. Dogovoru se je danes pridružila tudi Madžarska.

Državljani teh treh držav bodo mejo lahko svobodno prehajali, vendar se bodo morali v domovino vrniti v 48 urah. V primeru, da bo oseba ostala v sosednji državi dlje kot 48 ur, se bo v domovino lahko vrnila z negativnim testom na okužbo z novim koronavirusom ali pa ji bodo odredili 14-dnevno karanteno, piše STA.

Češka, Slovaška, Madžarska ter Avstrija so sicer naklonjene popolnemu odprtja meja med državami sredi junija ob pogoju, da bodo številke glede pandemije covida-19 še naprej vzpodbudne. Končno odločitev o odprtju meja bodo sprejeli premierji, je v ponedeljek sporočil avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg. Italije in Slovenije pri tem ni omenil, poroča STA.

Rusija bo vojaško parado ob 75. obletnici zmage v drugi svetovni vojni izvedla 24. junija, je danes sporočil ruski predsednik Vladimir Putin. Po prvotnih načrtih bi morala potekati na dan zmage 9. maja. "Imeli jo bomo 24. junija, na dan, ko je zmagoslavna parada potekala leta 1945," je Putin povedal ruskemu obrambnemu ministru Sergeju Šojguju. Naložil mu je, naj začnejo priprave na dogodek. (STA)

Mednarodna skupnost je na donatorskem maratonu za financiranje cepiva proti koronavirusu ter za diagnostiko in zdravljenje bolezni covid-19 doslej zbrala 9,5 milijarde evrov, so danes sporočili v Evropski komisiji. Temeljni namen je zagotoviti cenovno dostopno cepivo po vsem svetu.

Na uvodni donatorski konferenci v začetku meseca so mednarodni partnerji zbrali 7,4 milijarde evrov in tako skoraj dosegli začetno zastavljen cilj 7,5 milijarde evrov. Komisija prispeva 1,4 milijarde evrov, Slovenija pa 13,76 milijona evrov.

Najbolj je bodla v oči odsotnost predstavnikov ameriške administracije. Pomembno vlogo sicer igra fundacija Billa in Melinde Gates, ki je napovedala prispevek v višini 100 milijonov ameriških dolarjev. (STA)

Pompeje, italijansko svetovno znano arheološko najdišče, so danes ponovno odprli za javnost. Prisotnih je bilo več vodnikov kot turistov, ostaja pa tudi tesnobno občutje. Pompeji so bili tik pred zaprtjem obnovljeni, a si je nove zaklade uspelo ogledati le malo ljudi.

Foto: Thinkstock

Zelo dobro vzdrževane ruševine starodavnega mesta, ki ga je pred skoraj 2000 leti prekril pepel po izbruhu bližnjega vulkana Vezuv, so ponavadi druga najbolj obiskana lokacija v Italiji za Kolosejem v Rimu. A danes so te ikonične ruševine, tako kot amfiteater, samevale.

Ker tujim turistom potovanja po Italiji niso dovoljena do junija, za Pompeje, ki so imeli lani skoraj štiri milijone obiskovalcev, upajo, da jih bodo za zdaj obiskali vsaj italijanski turisti. (STA)

V Rusiji so danes zabeležili največ smrti zaradi covida-19, hkrati pa je po koronavirusni bolezni 19 tudi okrevalo največ bolnikov. V zadnjih 24 urah je umrlo še 174 bolnikov, skupno 3807. Okrevalo jih je 12.331, kar je skoraj 40 odstotkov več, kot je znašal prejšnji rekord z 20. maja.

Foto: Reuters

V zadnjih 24 urah so potrdili še 8915 novih okužb z novim koronavirusom, skupno 362.342, kar je tretje največje število okužb na svetu po ZDA in Braziliji.

Število novih okužb vztrajno pada, v zadnjih 11 dneh jih dnevno zaznajo manj kot 10.000. Zato v nekaterih delih države rahljajo ukrepe, medtem ko v najbolj prizadeti Moskvi ostaja karantena v veljavi do konca meseca.

V Rusiji so sicer doslej zabeležili manj smrtnih primerov zaradi covida-19 kot v najbolj prizadetih državah. Ruske zdravstvene oblasti to pripisujejo predvsem temu, da upoštevajo samo smrti, ki so neposredna posledica covida-19, medtem ko nekatere druge države upoštevajo smrti vseh okuženih z novim koronavirusom. (STA)