Sreda, 25. 2. 2026, 19.53
1 mesec
Vojna v Ukrajini
Orban: Ukrajina načrtuje motnje v madžarskem energetskem sistemu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,75
"Vidim, da Ukrajina pripravlja nadaljnje ukrepe za motenje delovanja madžarskega energetskega sistema. Zato sem odredil okrepitev zaščite kritične energetske infrastrukture. To pomeni, da bomo razporedili vojake in opremo, potrebno za odbijanje napadov v bližini ključnih energetskih objektov," je na Facebooku sporočil Orban.
Madžarski premier Viktor Orban je danes Ukrajino obtožil načrtovanja motenj v madžarskem energetskem sistemu in ukazal razporeditev vojske okoli kritične energetske infrastrukture v državi, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Ob četrti obletnici ruske invazije na Ukrajino – vojne, ki so jo v Moskvi zasnovali kot "tridnevno posebno vojaško operacijo", ki se je spremenila v izčrpavajoč, krvav in drag konflikt brez konca – so medtem v javnost prišli podatki, koliko vojaške opreme je bilo uničene na obeh straneh.
19.49 Orban: Ukrajina načrtuje motnje v madžarskem energetskem sistemu
12.37 Geraskevič: Svet ne sme pozabiti vojne v Ukrajini
11.21 Več mrtvih v napadih med Ukrajino in Rusijo
9.25 Rusi so govorili o tridnevni operaciji. Koliko vojaške opreme so izgubili v štirih letih?
7.22 V Varnostnem svetu ZN pozivi h končanju vojne v Ukrajini
6.38 V nekdanjem berlinskem nacističnem zaklonišču stalna razstava o vojni v Ukrajini
19.49 Orban: Ukrajina načrtuje motnje v madžarskem energetskem sistemu
Madžarski premier Viktor Orban je danes Ukrajino obtožil načrtovanja motenj v madžarskem energetskem sistemu in ukazal razporeditev vojske okoli kritične energetske infrastrukture v državi, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
"Vidim, da Ukrajina pripravlja nadaljnje ukrepe za motenje delovanja madžarskega energetskega sistema. Zato sem odredil okrepitev zaščite kritične energetske infrastrukture. To pomeni, da bomo razporedili vojake in opremo, potrebno za odbijanje napadov v bližini ključnih energetskih objektov," je na Facebooku sporočil Orban.
Odnosi med Madžarsko in Ukrajino so se v zadnjih tednih še zaostrili zaradi ustavitve delovanja naftovoda Družba, po katerem na Madžarsko in Slovaško prihaja ruska nafta.
Ukrajina je delovanje naftovoda Družba ustavila konec januarja, in sicer po navedbah ukrajinske strani zaradi poškodb, ki so na infrastrukturi nastale v ruskem bombardiranju.
Slovaška vlada je nedavno zaradi pomanjkanja nafte razglasila izredno stanje, ob tem pa v ponedeljek ustavila zasilno dobavo elektrike Ukrajini. Madžarska je medtem blokirala dokončno potrditev pravne podlage za izplačilo 90 milijard evrov vrednega evropskega posojila Kijevu, o katerem so se voditelji članic EU dogovorili na decembrskem vrhu.
Ukrajina je napovedi Slovaške in Madžarske označila za izsiljevanje.
12.37 Geraskevič: Svet ne sme pozabiti vojne v Ukrajini
Ukrajinski tekmovalec v skeletonu Vladislav Geraskevič je mednarodno skupnost pozval, naj ne pozabi vojne v Ukrajini ter posledic, ki jih je doslej povzročila ruska agresija na njegovo državo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Tekmovalcu v skeletonu Vladislavu Geraskeviču so v Cortini d'Ampezzo več dni dovolili trenirati s čelado, ki prikazuje obraze 24 pokojnih ukrajinskih športnikov, a ga je Mednarodni olimpijski komite nato dan pred začetkom tekmovanja opozoril, da je tam ne more nositi. Ukrajinec od svoje namere nikoli ni želel odstopiti.
"Prisotna je določena utrujenost in nasičenost od vojne, poročanje o Ukrajini ni več na vrhu seznama prioritet. Ljudje se ne zavedajo več, kaj se tukaj dogaja vsak dan," je Geraskevič dejal v intervjuju za nemško javno televizijo ZDF.
Ukrajinec je bil pred začetkom tekmovanj v skeletonu na nedavno končanih zimskih olimpijskih igrah Milano-Cortina diskvalificiran, saj mu je Mednarodni olimpijski komite odvzel akreditacijo, potem ko ni odstopil od namere, da na tekmi nosi čelado s portreti med rusko agresijo ubitih ukrajinskih športnikov.
Nekaj ur pred zadnjima dvema od skupno štirih voženj je Geraskevič izgubil še pritožbo na Mednarodnem športnem razsodišču, potem ko je bil zaradi diskvalifikacije primoran izpustiti prvi dve vožnji.
Geraskeviču so v Cortini d'Ampezzo več dni dovolili trenirati s čelado, ki prikazuje obraze 24 pokojnih ukrajinskih športnikov, a ga je Mednarodni olimpijski komite nato dan pred začetkom tekmovanja opozoril, da je tam ne more nositi. Ukrajinec od svoje namere nikoli ni želel odstopiti.
Sedemindvajsetletni športnik je trenutno doma v Kijevu. "Vedno sem vesel, ko sem doma. Po svetu je veliko lepih krajev, a dom je vendarle dom," je povedal Geraskevič.
Dodal je še, da ima doma vselej "topel občutek" kljub hladnemu vremenu in zaradi vojne povezanih okvar ogrevanja.
11.21 Več mrtvih v napadih med Ukrajino in Rusijo
V ruskem napadu na vas v regiji Zaporožje na jugu Ukrajine so bili v torek zvečer ubiti štirje ljudje, je danes sporočila ukrajinska civilna zaščita. O smrtnih žrtvah poročajo tudi iz Rusije, kjer so v ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki v zahodni regiji Smolensk umrli štirje ljudje, je danes sporočil guverner Vasilij Anohin.
V ruskem zračnem napadu na vas v regiji Zaporožje je bila po navedbah ukrajinske civilne zaščite uničena ena stanovanjska stavba, še ena pa je bila poškodovana. Poleg štirih smrtnih žrtev iz regije poročajo tudi o enem poškodovanem otroku, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Guverner ruske regije Smolensk Vasilij Anohin je danes v videoposnetku, objavljenem na Telegramu, sporočil, da so v ukrajinskem napadu na tovarno umrle štiri osebe, še deset pa je bilo poškodovanih. Pojasnil je, da so bile žrtve zaposleni v tovarni, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po navedbah ukrajinske tiskovne agencije Ukrinform gre za kemično tovarno, kjer proizvajajo dušikova gnojila in kemične izdelke, med drugim tudi snov, ki se lahko industrijsko uporablja tako v civilne kot vojaške namene. Omenjena tovarna je bila po podatkih Ukrinforma napadena že decembra 2025.
V torek je bila četrta obletnica začetka ruske agresije na Ukrajino. ZDA, ki si želijo, da bi se vojna končala do poletja, pritiskajo na obe strani, da končata vojno, in so v zadnjih tednih posredovale v več krogih pogovorov, ki pa doslej niso prinesli preboja.
9.25 Rusi so govorili o tridnevni operaciji. Koliko vojaške opreme so izgubili v štirih letih?
V vojni obe strani skrbno filtrirata informacije, ki pridejo v javnost, pri čemer Moskva sistematično zmanjšuje lastne izgube.
Včeraj smo beležili četrto obletnico ruske invazije na Ukrajino - vojne, ki so jo v Moskvi zasnovali kot "tridnevno posebno vojaško operacijo", ki se je spremenila v izčrpavajoč, krvav in drag konflikt brez konca. Štiri leta pozneje številke govorijo same zase.
Spletna stran Oryx že leta beleži izgube obeh strani v tem krvavem konfliktu. Podatki, ki jih objavljajo, se nanašajo izključno na uničeno ali izgubljeno opremo, za katero obstajajo fotografski ali video dokazi. Dejanska raven izgub je zagotovo še veliko višja od številk, ki jih navajajo.
Po razpoložljivih podatkih je Rusija do danes ostala brez skupno 24.136 kosov vojaške opreme. Od tega je bilo 18.799 enot uničenih, 955 poškodovanih, 1.206 zapuščenih na bojišču, kar 3.176 enot pa je končalo v ukrajinskih rokah kot vojni plen, piše Oryx.
Če iz statistike izvzamemo izvidniške drone, brezpilotne kopenske platforme in tovornjake, je Rusija izgubila 18.750 sistemov. V tej kategoriji je bilo 14.495 popolnoma uničenih, 844 poškodovanih, 1.150 zapuščenih in 2.261 zaseženih.
Izgube oklepnih bojnih vozil - tankov, pehotnih bojnih vozil, oklepnih transporterjev in MRAP-ov - so še posebej indikativne. Rusija je v tej skupini izgubila 13.894 vozil. Ukrajinske sile so jih uničile več kot 10.900, poškodovanih je 378, zapuščenih 1.047 in zaseženih 1.552.
Ukrajina je na drugi strani zabeležila skupno 11.443 potrjenih izgub opreme. Od tega je bilo 8.755 sistemov uničenih, 640 poškodovanih, 640 zapuščenih in 1.408 zaseženih.
Brez upoštevanja dronov, brezpilotnih platform in tovornjakov ukrajinske izgube znašajo 9.367 enot, od tega je 7.168 uničenih.
V kategoriji oklepnih bojnih vozil je Ukrajina po podatkih Oryxa izgubila 5.610 sistemov – 4.258 je uničenih, 249 poškodovanih, 471 zapuščenih in 632 zaseženih.
Analitično gledano, razmerje izgub jasno kaže, da je Rusija kot agresor, ki izvaja ofenzivne operacije vzdolž velikega dela fronte, utrpela bistveno večje materialne izgube, zlasti pri oklepnih vozilih.
Skoraj 14.000 izgubljenih oklepnih vozil, vključno z več kot 4.300 tanki, je številka, ki presega arzenale mnogih evropskih vojsk skupaj. To je količina opreme, ki bi zahtevala leta proizvodnje, ogromna finančna sredstva in industrijske zmogljivosti, ki so zaradi sankcij že tako pod hudim pritiskom.
Dejstvo, da so na tisoče kosov ruske opreme končale kot trofeje na ukrajinski strani, še dodatno poudarja obseg problema, ne le v bojni učinkovitosti, temveč tudi v logistiki, vzdrževanju in morali vojakov.
Kar naj bi trajalo tri dni, se je spremenilo v na tisoče uničenih tankov, oklepnih transporterjev in drugih vozil, izgube pa še naprej naraščajo in ne kažejo znakov, da bi se ustavile.
7.22 V Varnostnem svetu ZN pozivi h končanju vojne v Ukrajini
Varnostni svet ZN se je v torek sešel na zasedanju ob obletnici začetka vojne v Ukrajini. Na srečanju so se vrstili pozivi Rusiji, naj preneha z agresijo, niso pa sprejeli konkretnih ukrepov. Generalna podsekretarka ZN za politične zadeve Rosemary DiCarlo je poudarila, da mora mednarodna skupnost uporabiti vsa diplomatska sredstva, da doseže mir.
"Vojna ostaja madež na naši kolektivni vesti. Uničila je življenja, opustošila skupnosti in poglobila nestabilnost v regiji in svetu," je dejala. Po njenih besedah je v vojni v Ukrajini doslej umrlo najmanj 15.000 civilistov, 41.000 jih je bilo ranjenih, več milijonov ljudi pa je moralo zapustiti svoje domove. Poudarila je tudi, da je Rusija sredi zime okrepila napade na ukrajinski energetski sistem.
Vojna neposredno ogroža varnost in zaščito ukrajinskih jedrskih objektov, zato se mora igra jedrske rulete nemudoma končati, je poudarila. Ob tem je spomnila, da je Varnostni svet ZN natanko pred letom dni sprejel resolucijo s pozivom k hitremu koncu spopadov.
Generalna skupščina je na izrednem zasedanju pred tem sprejela resolucijo v podporo trajnemu miru v Ukrajini kljub poskusu ZDA, da se iz nje črta besedilo, ki ponovno potrjuje suverenost Ukrajine in poziva k celovitemu miru v skladu z mednarodnim pravom in Ustanovno listino ZN.
Varnostni svet ZN zaradi ruske pravice do veta ni sprejel ukrepa, vrstili pa so se pozivi Moskvi, naj preneha z nasiljem.
Estonski predstavnik je dejal, da si Rusija prizadeva podjarmiti celotno Ukrajino in strmoglaviti varnostno arhitekturo Evrope, da bi obrnila razpad Sovjetske zveze - pravi vzrok tega konflikta. Pozval je k takojšnjemu in brezpogojnemu premirju ter dejal, da je Ukrajina pripravljena na mir.
Češki zunanji minister Petr Macinka je dejal, da Rusija skuša risati nove meje s tanki in opozoril, da pomirjanje agresije le odlaga naslednji konflikt.
Namestnica ukrajinskega zunanjega ministra Mariana Betsa je dejala, da je invazija Rusije vojna proti mednarodnemu redu, ki temelji na pravilih. Pozvala je k strožjim sankcijam, zračni obrambi in zavezujočim varnostnim jamstvom ter izmenjavi ujetnikov.
Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija je Evropo obtožil, da ovira mir in za težave obtožil neonaciste. Trdil je, da je sprememba oblasti leta 2014 v Kijevu prinesla neonacistični režim, nihče pa ne omenja zločinov nad Rusi v Ukrajini.
Predstavnica ZDA je pozvala k pogajanjem in poudarila, da vojaška sila nikoli ne bo rešila tega konflikta. Kitajsko je obtožila, da omogoča nadaljevanje vojne skupaj s Severno Korejo, ki krši resolucije Varnostnega sveta ZN s prodajo orožja Rusiji.
6.38 V nekdanjem berlinskem nacističnem zaklonišču stalna razstava o vojni v Ukrajini
Cilj razstave je ozavestiti javnost o fizični realnosti konflikta, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal muzejski kustos Wieland Giebel.
V muzeju, nekdanjem protiletalskem zaklonišču iz druge svetovne vojne v nemški prestolnici, so za razstavo zbrali orožje in druge predmete, ki so jih prinesli z bojišč, ter različna pričevanja o vojni.
Prek osebnih pričevanj razstava poskuša vzpostaviti tudi povezavo z nemškimi obiskovalci, kot je na primer citat preživelega holokavsta Romana Schwarzmana: "Hitler me je hotel ubiti, ker sem Jud; Putin me hoče ubiti, ker sem Ukrajinec." Razstavo o vojni v Ukrajini so dodali že obstoječima stalnima razstavama, ki se osredotočata na nacizem in Nemčijo od leta 1945 do danes.
V razstavnih prostorih je med drugim na ogled okoli 20 razbitin ruskih dronov, ki s stropa visijo nad avtomobilom, uničenim v eksploziji bombe. Vozilo so na razstavo prepeljali iz Hersona na jugu Ukrajine – mesta, ki ga je ruska vojska zasedla leta 2022, preden ga je ukrajinska vojska ponovno osvojila, in je še vedno pod nenehnim ruskim obstreljevanjem.
Prek osebnih pričevanj razstava poskuša vzpostaviti tudi povezavo z nemškimi obiskovalci, kot je na primer citat preživelega holokavsta Romana Schwarzmana: "Hitler me je hotel ubiti, ker sem Jud; Putin me hoče ubiti, ker sem Ukrajinec."
Razstavo o vojni v Ukrajini so dodali že obstoječima stalnima razstavama, ki se osredotočata na nacizem in Nemčijo od leta 1945 do danes.
"Obiskovalci Nemčije si ne morejo zares predstavljati, kakšna je vojna – mi jim jo želimo predstaviti," je še povedal Giebel, ki je prepričan, da bi Ukrajina morala še naprej prejemati podporo Nemčije in širše Evropske unije, zlasti v obliki dobave orožja.
Nemčija je ena od ključnih podpornic Ukrajine, je največja dobaviteljica orožja Kijevu v Evropi in pomembna diplomatska zaveznica. Prav tako gosti okoli 1,3 milijona ukrajinskih beguncev.
Zasebni berlinski muzej je javnost nase opozoril že na prvo obletnico vojne v Ukrajini, ko je pred ruskim veleposlaništvom v Berlinu razstavil razbitino uničenega tanka, ki so ga pripeljali iz predmestja Kijeva.
Rusija je invazijo na Ukrajino začela 24. februarja 2022.
