Torek, 24. 2. 2026, 18.48
1 mesec, 2 tedna
Vojna v Ukrajini
Ukrajina si po navedbah Moskve prizadeva pridobiti jedrsko orožje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,13
Ušakov je nato danes za televizijski kanal Rusija-1 izjavil, da je Moskva seznanjena z načrti Pariza in Londona ter da bo o tem obvestila Washington. Opozoril je tudi, da bo zadeva vplivala na stališče Rusije pri reševanju konflikta v Ukrajini, pri čemer pa ni pojasnil, kaj naj bi to pomenilo.
Svetovalec ruskega predsednika Vladimirja Putina Jurij Ušakov je danes izjavil, da je Rusija seznanjena z načrti Francije in Združenega kraljestva, da Ukrajini zagotovita jedrsko orožje oziroma tehnologijo za njegov razvoj. Danes sicer minevajo štiri leta od začetka ruske invazije na Ukrajino. Ob obletnici in v znak podpore se bo danes v Kijevu mudilo vodstvo EU na čelu s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, evroposlanci pa se bodo v Bruslju zbrali na izrednem zasedanju. Več evropskih voditeljev se je ob današnji četrti obletnici začetka ruske invazije na Ukrajino zavzelo za nadaljnjo podporo Kijevu in krepitev pritiska na Moskvo. Ruski predsednik Vladimir Putin je pred štirimi leti skušal zavzeti Ukrajino, a mu ni uspelo, prav tako ni dosegel drugih vojnih ciljev, je v videonagovoru ob obletnici ruske invazije danes dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
20.52 Generalna skupščina ZN potrdila resolucijo s pozivom k premirju v Ukrajini
18.41 Ukrajina si po navedbah Moskve prizadeva pridobiti jedrsko orožje
18.36 Von der Leyen obljubila, da bo EU odobrila 90-milijardno posojilo Ukrajini
18.24 Članice skupine G7 ob obletnici vojne v Ukrajini podprle prizadevanja za mir
14.54 London z največjim svežnjem sankcij proti Rusiji od začetka vojne
14.50 Koalicija voljnih o prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini
14.47 Evropski parlament ob obletnici vojne izrazil trdno podporo Ukrajini
12.28 Kremelj: Rusija se bo borila v Ukrajini, dokler ne doseže svojih ciljev
11.36 Evropski voditelji ob obletnici vojne za nadaljnjo podporo Ukrajini
10.26 Ruska obveščevalna služba: Zahod želi Ukrajino opremiti z jedrsko bombo
10.04 Slovenija ob obletnici začetka vojne za trajen in pravičen mir v Ukrajini
8.29 Zelenski: Putinu ni uspelo doseči vojnih ciljev
6.19 Minevajo štiri leta od začetka ruske invazije na Ukrajino
20.52 Generalna skupščina ZN potrdila resolucijo s pozivom k premirju v Ukrajini
Generalna skupščina ZN je na današnjem izrednem zasedanju ob četrti obletnici ruske agresije s 107 glasovi za, 12 proti in 51 vzdržanimi sprejela resolucijo v podporo trajnemu miru v Ukrajini, ki poziva k takojšnjemu in brezpogojnemu premirju med Rusijo in Ukrajino, izmenjavi vojnih ujetnikov ter vrnitvi vseh prisilno izseljenih.
Posebno zasedanje ob četrti obletnici vojne v Ukrajini bo imel nocoj še Varnostni svet ZN, ki pa zaradi ruskega veta ne bo sprejel nobene odločitve.
Resolucijo Generalne skupščine so skušale razvodeneti ZDA, ki so predlagale ločeno glasovanje o dveh odstavkih predloga, kar je bilo zavrnjeno z 69 glasovi, 62 vzdržanimi in le 11 glasovi podpore. Predstavnica ZDA je trdila, da lahko predlog resolucije, ki je bil kasneje potrjen, odvrača pozornost od mirovnih pogajanj, ki so v teku.
ZDA so skušale iz predloga potrjene resolucije črtati del besedila, ki govori o spoštovanju mednarodnega prava in ustanovne listine ZN, kar je Rusija doslej vedno zavračala, ko je šlo za predloge glede Ukrajine in poudarjala, ko je na primer šlo za predloge okrog Gaze.
Namestnica veleposlanika Ondina Blokar Drobič je sprejem resolucije pozdravila in dejala, da odseva velik pomen, ki ga mednarodna skupnost daje miru, dialogu in spoštovanju mednarodnega prava v času, ko velesile delujejo vse bolj delujejo enostransko in je vse več ozemeljskih ambicij. Vojno v Ukrajini je označila za agresijo, ki agresorju ni prinesla želenih rezultatov niti po dolgih štirih letih.
"Najbolj trpijo civilisti. Devetindevetdeset odstotkov civilnih žrtev je na ozemlju, ki ga nadzira Ukrajina, njihovo število pa narašča. Lani se je v primerjavi z letom 2023 povečalo za sedemdeset odstotkov. Trenutno v času zime je civilno prebivalstvo izpostavljeno ekstremnemu mrazu in temi, saj Rusija sistematično napada kritično energetsko infrastrukturo," je dejala in v imenu Slovenije obsodila rusko agresijo.
Podobno je Rusijo obsodila tudi večina drugih govornikov, med njimi predstavnica Latvije, ki je ruska dejanja označila za genocid. "Ta dejanja moramo imenovati to, kar so - genocid. "Ruska vojna je imperialna in kolonialna vojna," je dejala.
"Nobena velesila ne more zmagati v vojni proti realnosti," je dejal zunanji minister Češke Petr Macinka in svojega ruskega kolega Sergeja Lavrova na daljavo vprašal ali ta vojna dejansko kaj pomaga k večji varnosti njegove države.
Predstavnica Rusije je poudarjala pomen diplomacije in zatrdila, da se danes odpira resnično okno za rešitev krize. "To je trenutek, ki zahteva mirno zadržanost in spoštovanje pogajalskega procesa," je dejala in opozorila na pogajanja, ki potekajo v Abu Dabiju in Ženevi.
Namestnica veleposlanika ZDA Tammy Bruce je v svojem nastopu poudarila, da se mora vojna končati takoj, medtem ko ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa še naprej vlagajo energijo in prizadevanja na najvišji ravni za sporazum, ki bo končal prelivanje krvi. "To pa bo zahtevalo žrtve in kompromise," je dejala in pozvala k umiritvi retorike ter pogajanjem.
18.41 Ukrajina si po navedbah Moskve prizadeva pridobiti jedrsko orožje
Svetovalec ruskega predsednika Vladimirja Putina Jurij Ušakov je danes izjavil, da je Rusija seznanjena z načrti Francije in Združenega kraljestva, da Ukrajini zagotovita jedrsko orožje oziroma tehnologijo za njegov razvoj. V Kijevu so navedbe označili za absurdne, v Londonu pa so ocenili, da gre za poskus odvračanja pozornosti od ruskih "zločinskih dejanj" v Ukrajini.
Da nameravata Francija in Združeno kraljestvo Ukrajini dobaviti tehnologijo za razvoj jedrskega orožja, je pred tem zatrdila tudi ruska zunanja obveščevalna služba SVR. Podrobnosti ali dokazov v podporo temu ni podala.
Ušakov je nato danes za televizijski kanal Rusija-1 izjavil, da je Moskva seznanjena z načrti Pariza in Londona ter da bo o tem obvestila Washington. Opozoril je tudi, da bo zadeva vplivala na stališče Rusije pri reševanju konflikta v Ukrajini, pri čemer pa ni pojasnil, kaj naj bi to pomenilo, poročanje ruske tiskovne agencije Interfax povzema srbski Tanjug.
V Kijevu so navedbe o prizadevanjih za jedrsko orožje označili za absurdne oziroma za še eno v nizu laži, ki jih v svet pošiljajo ruski uradniki.
"Ukrajina je že večkrat zanikala takšne absurdne trditve Rusije, zdaj jih uradno znova zanikamo," je za agencijo Reuters povedal tiskovni predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva Georgij Tihi in mednarodno skupnost pozval, naj obsodi tovrstne "umazane informacijske bombe".
Da gre za laži, so zatrdili tudi v Londonu. "To je jasen poskus (ruskega predsednika) Vladimirja Putina, da odvrne pozornost od svojih zločinskih dejanj v Ukrajini," je po poročanju televizije Sky News dejal tiskovni predstavnik britanske vlade.
18.36 Von der Leyen obljubila, da bo EU odobrila 90-milijardno posojilo Ukrajini
EU bo Ukrajini tako ali drugače zagotovila posojilo v višini 90 milijard evrov za obdobje 2026–27, je danes v Kijevu ob četrti obletnici začetka ruske invazije na Ukrajino dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Izplačilo posojila je zagotovila, kljub temu da ga Madžarska blokira zaradi prekinitve tranzita nafte iz Rusije.
"Posojilo bomo zagotovili tako ali drugače. Naj bom zelo jasna. Imamo različne možnosti in jih bomo izkoristili," je na novinarski konferenci z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in predsednikom Evropskega sveta Antoniom Costo v Kijevu povedala von der Leyen.
Ob tem je spomnila, da so se voditelji držav članic unije na decembrskem vrhu dogovorili, da bo EU Kijevu v letih 2026 in 2027 zagotovila posojilo v višini 90 milijard evrov, pri katerem pa Madžarska, Češka in Slovaška ne bodo sodelovale.
Budimpešta se je nato odločila, da bo zaradi prekinitve tranzita ruske nafte prek naftovoda Družba, ki je bil po navedbah Kijeva poškodovan v ruskem napadu, blokirala dokončno potrditev pravne podlage za izplačilo posojila.
Zelenski je danes ponovil, da je bil naftovod poškodovan v ruskem napadu in da ga bodo ruske sile verjetno ponovno napadle tudi, ko bo popravljen, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Madžarskega premierja Viktorja Orbana je pozval, naj se pogaja z Rusijo, da se ustavijo napadi na naftovod ali da se dogovori o "energetskem premirju".
Von der Leyen je medtem pozvala, naj se po ruskih napadih pospešijo popravila naftovoda Družba, je sporočila Evropska komisija.
Tudi Costa, ki je že v ponedeljek Orbana pozval, naj spoštuje decembrski dogovor voditeljev držav članic EU in omogoči vzpostavitev evropskega posojila Ukrajini, je danes v Kijevu Evropsko komisijo pozval, naj izvede odločitev voditeljev glede posojila.
"Ukrajina lahko računa na EU. (...) Naša podpora pa sega dlje od takojšnjih potreb. Prihodnost Ukrajine je v Evropski uniji, saj je uspešna, demokratična Ukrajina, ki je trdno zasidrana v uniji, jamstvo za varnost vse Evrope in eden od ključnih elementov mirovnega procesa," je še dodal, je sporočil Evropski svet.
Von der Leyen je sicer Ukrajini tudi za naslednjo zimo zagotovila podporo EU. "Medtem ko vam pomagamo prebroditi to zimo, se skupaj z vami začenjamo pripravljati na naslednjo. Delali bomo na novem zimskem energetskem načrtu za obdobje 2026–2027. (...) Vključeval bo paket v višini 920 milijonov evrov za stabilizacijo ukrajinskega energetskega sistema," je napovedala.
18.33 V Rusiji naj bi stekel kazenski postopek proti soustanovitelju Telegrama
Ruski organi pregona so sprožili kazenski postopek proti soustanovitelju družbenega omrežja Telegram Pavlu Durovu, osumljenemu podpiranja terorističnih dejavnosti, poročanje časnika Ruska Gazeta, ki naj bi temeljilo na podatkih ruske obveščevalne službe FSB, danes povzema nemška tiskovna agencija DPA.
Po navedbah časnika ruski organi trdijo, da je leta 2013 ustanovljeno omrežje Telegram iz komunikacijske platforme preraslo v orodje, ki ga za svoje namene uporabljajo ekstremistične in teroristične skupine ter tuje obveščevalne službe.
Platforma naj bi bila vpletena v več kaznivih dejanj, med njimi v teroristični napad v moskovski koncertni dvorani Crocus marca 2024, v katerem je bilo ubitih več kot 140 ljudi. Podrobnosti ali dokazov v podporo obtožbam časnik ne navaja.
Telegram je sicer že dlje časa pod drobnogledom ruskih oblasti, Durov, ki je rodno Rusijo zapustil že pred več kot desetimi leti, pa se je v preteklosti z njimi zapletel v več sporov.
Pred dvema tednoma je medijski nadzorni organ Roskomnadzor napovedal omejitev delovanja Telegrama v državi zaradi domnevnega kršenja zakonodaje. Ta spletnim omrežjem nalaga, da podatke o ruskih uporabnikih shranjujejo v Rusiji. Ob tem sta v državi med drugim že blokirani platformi WhatsApp in Signal.
18.24 Članice skupine G7 ob obletnici vojne v Ukrajini podprle prizadevanja za mir
Voditelji držav članic skupine G7 so v skupni izjavi ob današnji četrti obletnici začetka ruske invazije na Ukrajino znova potrdili svojo neomajno podporo Ukrajini pri obrambi njene suverenosti in ozemeljske celovitosti. Prav tako so podprli mirovna prizadevanja pod vodstvom ZDA.
"Mi, voditelji G7, znova potrjujemo svojo neomajno podporo Ukrajini pri obrambi njene ozemeljske celovitosti in pravice do obstoja ter svobode, suverenosti in neodvisnosti. Izražamo nadaljnjo podporo prizadevanjem predsednika Trumpa za dosego teh ciljev z začetkom mirovnega procesa," so v skupni izjavi zapisali voditelji članic skupine G7.
"Zavedamo se, da lahko mirovni dogovor dosežeta le Ukrajina in Rusija," so še zapisali in dodali, da mora imeti Evropa v mirovnem procesu vodilno vlogo.
Prav tako so pozdravili prizadevanja članic G7 in drugih zaveznic, da Ukrajini zagotovijo znatno finančno in materialno podporo, zlasti v času zime, se zavezali k tesnemu sodelovanju na področju zagotavljanja jedrske varnosti in nadaljnjemu zagotavljanju humanitarne pomoči Ukrajini.
Podprli so tudi pobude, namenjene zagotavljanju takojšnje, varne in brezpogojne vrnitve ukrajinskih otrok k njihovim družinam in skupnostim.
Voditelji članic skupine G7, ki jo sestavljajo ZDA, Velika Britanija, Francija, Nemčija, Italija, Kanada in Japonska, so skupno izjavo podali ob četrti obletnici začetka ruske invazije na Ukrajino. To je bila tudi prva skupna izjava voditeljev članic G7 o Ukrajini od vrnitve Trumpa v Belo hišo pred enim letom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
14.54 London z največjim svežnjem sankcij proti Rusiji od začetka vojne
Britanska vlada je ob današnji četrti obletnici ruske invazije na Ukrajino napovedala sveženj skoraj 300 sankcij proti Rusiji, njen največji od začetka vojne. Uperjen je zlasti proti izvoznikom ruske nafte in ključnim dobaviteljem vojaške opreme za rusko vojsko. Med sankcioniranimi je tudi Transneft, ena največjih naftovodnih družb na svetu.
Transneft je po navedbah vlade v Londonu odgovoren za transport več kot 80 odstotkov ruskega izvoza surove nafte. Uvedba sankcij proti tej družbi zato Rusiji dodatno otežuje iskanje kupcev za svojo nafto.
Na seznamu sankcioniranih se je ob tem znašlo 175 podjetij naftnega omrežja 2Rivers, glavnega trgovca z rusko surovo nafto, 48 tankerjev, več bank ter več deset posameznikov in entitet, povezanih z dobavo vojaške opreme, ruskimi jedrskimi projekti in industrijo utekočinjenega zemeljskega plina (LNG).
"Združeno kraljestvo je danes sprejelo odločne ukrepe za prekinitev ključnega financiranja, dobave vojaške opreme in prihodka, ki podpirajo rusko agresijo - gre za naš največji sveženj sankcij od prvih mesecev invazije," je v Kijevu, kjer se mudi v luči četrte obletnice invazije, povedala britanska zunanja ministrica Yvette Cooper.
Ob tem je napovedala, da bo njena vlada za pomoč Ukrajincem, obnovo njihove države in krepitev njene energetske odpornosti namenila dodatnih 30 milijonov funtov oziroma dobrih 34 milijonov evrov.
14.50 Koalicija voljnih o prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini
Francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer sta bila na srečanju zaveznic Ukrajine, združenih v t. i. koalicijo voljnih, ob današnji četrti obletnici začetka ruske invazije kritična do pristopa Moskve k mirovnim pogajanjem. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je dejal, da bo kmalu potekal nov krog pogovorov.
"Najmanj, kar lahko rečem, je, da sem zelo skeptičen glede možnosti doseganja kratkoročnega miru," je na videokonferenci koalicije voljnih povedal Macron. Nadaljevanje pogajanj za končanje vojne je sicer označil za dobro, a pri tem ocenil, da "na ruski strani ni volje za dosego miru", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Starmer je medtem dejal, da bi morale zaveznice "spremeniti narativ" in se oddaljiti od percepcije, da Rusija zmaguje v vojni. Opozoril je, da je Moskva v zadnjem letu utrpela "pol milijona žrtev, da bi pridobila in zasedla manj kot odstotek dodatnega ukrajinskega ozemlja". Dodal je še, da rusko gospodarstvo zaradi vojne trpi.
Prepričan je tudi, da morajo zaveznice okrepiti "pritisk na Rusijo in njeno vojno gospodarstvo", poroča britanski BBC. Glede mirovnih pogajanj pa je opozoril, da nihče razen ruski predsednik Vladimir Putin ne ovira napredka na poti do miru.
Zelenski je na srečanju znova poudaril, da Kijev potrebuje večjo vključenost Evrope v mirovnih pogajanjih. Ob tem je dejal, da bo v tem tednu oziroma v desetih dneh potekal nov krog tristranskih pogajanj z Rusijo in ZDA, poroča britanski časnik Guardian.
Nemški kancler Friedrich Merz pa je izrazil neomajno podporo Ukrajini, se zavzel za krepitev pritiska na Rusijo in ocenil, da Moskva v vojni ne zmaguje. "Moramo biti zelo jasni, da se bo ta vojna končala šele, ko bo Putin spoznal, da ne more zmagati," je še dodal v vnaprej posneti izjavi, saj se srečanja ni udeležil.
Videokonference zaveznic Ukrajine, združenih v t. i. koalicijo voljnih, so se udeležili številni voditelji evropskih držav. Nekateri med njimi so v znak podpore Ukrajini ob današnji četrti obletnici začetka vojne tudi obiskali Kijev.
14.47 Evropski parlament ob obletnici vojne izrazil trdno podporo Ukrajini
Evropski parlament je ob današnji obletnici začetka ruske invazije izrazil trdno podporo Ukrajini ter v resoluciji obsodil rusko agresijo. Poudaril je tudi, da je prihodnost Ukrajine v EU. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je v video nagovoru parlamenta pozval EU, naj določi jasen časovni okvir za pristop Ukrajine k povezavi.
Evropski parlament se je ob četrti obletnici začetka ruske invazije v Ukrajini danes sešel na izrednem zasedanju v Bruslju.
Predsednica parlamenta Roberta Metsola je v uvodu poudarila, da sta Ukrajina in Evropa močni, kadar držita skupaj. "Varnost Ukrajine je varnost Evrope, svoboda Ukrajine je svoboda Evrope, prihodnost Ukrajine pa je v Evropi," je še dejala, kot so sporočili iz Evropskega parlamenta.
Evroposlance je prek video povezave nagovoril ukrajinski predsednik Zelenski. "Za nas je pomembno, da dobimo jasen datum za pristop k EU," jim je sporočil. Če takšnega zagotovila ne bo, bo ruski predsednik Vladimir Putin po njegovih besedah našel način, da Ukrajino za desetletja blokira z razdvajanjem Evrope.
Unijo je tudi pozval, naj potrdi sveženj posojil Ukrajini v višini 90 milijard evrov, ki ga trenutno blokira Madžarska. "To je resnična finančna garancija za našo varnost in odpornost, zato jo je treba izvesti," je poudaril.
Evropski poslanci so danes tudi potrdili resolucijo, v kateri odgovornost za vojno v Ukrajini in z njo povezane zločine pripisujejo izključno Rusiji in njenim zaveznicam. Poudarjajo tudi, da mora mirovni sporazum med Ukrajino in Rusijo temeljiti na trdnih varnostnih jamstvih za Kijev.
Poslanci se v resoluciji, ki so jo sprejeli s 437 glasovi za, 82 proti in 70 vzdržanimi, tudi zavzemajo za dodatne sankcije EU proti Moskvi in še večjo energetsko neodvisnost unije od Rusije. Poudarjajo še, da je prihodnost Ukrajine v EU, povezavo in njene članice pa pozivajo, naj prevzamejo večjo odgovornost za evropsko varnost in povečajo vojaško, politično in diplomatsko podporo Ukrajini.
12.28 Kremelj: Rusija se bo borila v Ukrajini, dokler ne doseže svojih ciljev
Rusija še ni dosegla svojih ciljev v Ukrajini, je ob današnji četrti obletnici od začetka ruske invazije na Ukrajino povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Dodal je, da se bodo ruske sile še naprej borile, dokler Moskva ciljev ne doseže, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Cilji še niso bili v celoti doseženi, zato se vojaška operacija nadaljuje," je v odgovoru na novinarsko vprašanje povedal Peskov in poudaril, da Moskva od samega začetka ohranja upanje na mirno rešitev konflikta. "To upanje nas (...) ni nikoli zapustilo," je dodal.
Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova pa je kot enega od temeljnih vzrokov za konflikt znova izpostavila širitev Nata. Prepričana je, da je treba rešiti vprašanje širitve Nata z vojaškimi ali političnimi sredstvi, saj da brez te rešitve ne bo mogoče doseči mirovnega dogovora, poroča ruska tiskovna agencija Tass.
Moskva ukrajinskemu članstvu v Natu močno nasprotuje in je približevanje Kijeva zavezništvu navajala kot enega od razlogov za invazijo na Ukrajino.
11.36 Evropski voditelji ob obletnici vojne za nadaljnjo podporo Ukrajini
Več evropskih voditeljev se je ob današnji četrti obletnici začetka ruske invazije na Ukrajino zavzelo za nadaljnjo podporo Kijevu in krepitev pritiska na Moskvo. Vodja Nata Mark Rutte se je zavzel še za trdna varnostna jamstva za Ukrajino, francoski predsednik Emmanuel Macron pa je vojno označil za vojaški, gospodarski in strateški neuspeh Rusije.
"Zveza Nato je od samega začetka stala ob strani Ukrajini. Stojimo ob vaši strani danes in bomo ob vaši strani tudi pri prihodnjih izzivih," je povedal generalni sekretar zavezništva Mark Rutte. Zavzel se je za nadaljnjo vojaško, finančno in humanitarno pomoč Ukrajini ter za trdna varnostna jamstva, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Nemški obrambni minister Boris Pistorius je bil medtem kritičen do predsednika ZDA Donalda Trumpa, češ da je ruskega predsednika Vladimirja Putina na njunem lanskem srečanju na Aljaski obravnaval kot prijatelja. Ocenil je tudi, da je Trump prezgodaj in brez potrebe umaknil ukrajinsko članstvo v Natu s pogajalske mize.
Hkrati je zaveznice pozval, naj po morebitni prekinitvi spopadov zagotovijo, da bo mir trajen. "Ko boji končno prenehajo, mora mir obstati. (...) Ukrajinski narod si zasluži pravičen in trajen mir. Njihova varnost je naša varnost. Brez resničnega miru v Ukrajini ne more biti resničnega miru v Evropi," je dodal.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je medtem vojno v Ukrajini označil za "trojni neuspeh za Rusijo", in sicer vojaški, gospodarski in strateški, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Nekega dne bodo Rusi spoznali obseg zločina, storjenega v njihovem imenu, nesmiselnost navedenih izgovorov in uničujoče dolgoročne posledice za njihovo državo," je zapisal na omrežju X. Pri tem je poudaril, da se je Ukrajina štiri leta dosledno upirala ruski agresiji, slednja pa, da je okrepila zvezo Nato in združila Evropejce.
Ocenil je, da je bilo od začetka vojne februarja 2022 ubitih ali ranjenih že več kot 1,2 milijona ruskih vojakov. "To je največje število ruskih žrtev v boju od druge svetovne vojne," je nadaljeval ter obljubil nadaljnjo podporo Ukrajini in nove sankcije Rusiji.
Tudi britanski premier Keir Starmer se je zavzel za nadaljnjo podporo Ukrajini ter za pravičen in trajen mir. Ob tem je izrazil prepričanje, da Rusija vojne ne bo zmagala, poroča britanski BBC.
Nemški kancler Friedrich Merz pa je pozval k evropski enotnosti in dejal, da lahko vojno konča le skupna moč. "Že štiri leta so vsak dan in vsaka noč nočna mora za prebivalce Ukrajine. In ne le zanje, ampak za vse nas. Ker se je vojna vrnila v Evropo," je dodal.
Nemški obrambni minister Boris Pistorius je bil medtem kritičen do predsednika ZDA Donalda Trumpa, češ da je ruskega predsednika Vladimirja Putina na njunem lanskem srečanju na Aljaski obravnaval kot prijatelja. Ocenil je tudi, da je Trump prezgodaj, in brez potrebe umaknil ukrajinsko članstvo v Natu s pogajalske mize.
10.26 Ruska obveščevalna služba: Zahod želi Ukrajino opremiti z jedrsko bombo
Ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) trdi, da Pariz in London aktivno delata na tem, da bi Kijevu zagotovila jedrsko bombo. Po izjavi njihovega tiskovnega urada britanska in francoska elita nočeta sprejeti poraza v Ukrajini, piše TASS.
Po navedbah ruske službe naj bi Ukrajini dostavili tako imenovano Wunderwaffe, nemški izraz za čudežno orožje. "Kijev bi imel več možnosti za prekinitev sovražnosti, če bi imel jedrsko ali vsaj tako imenovano 'umazano' bombo," je zapisano v izjavi.
SVR navaja, da po njihovih informacijah London in Pariz aktivno delata na tem, da bi Kijevu zagotovila tako orožje, pa tudi sredstva za njegovo dostavo. To vključuje skrivni prenos ustreznih komponent, opreme in tehnologij evropske izdelave v Ukrajino.
"Kot možnost se obravnava francoska majhna bojna glava TN-75 iz balistične rakete M51.1, ki se izstreljuje iz podmornice," je zapisala tiskovna agencija. V sporočilu za javnost je še zapisano, da je "Berlin preudarno zavrnil sodelovanje v tem nevarnem podvigu".
Po navedbah SVR se Britanci in Francozi zavedajo, da njihov načrt "hudo krši mednarodno pravo, predvsem Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja, in nosi tveganje uničenja svetovnega sistema neširjenja jedrskega orožja".
V sporočilu za javnost je navedeno, da se Velika Britanija in Francija zavedata, da jim razmere v Ukrajini ne puščajo nobene možnosti za zmago nad Rusijo s pomočjo ukrajinskih oboroženih sil. "Posledično so glavna prizadevanja Zahodnjakov usmerjena v to, da bi bilo videti, kot da Kijev poseduje jedrsko orožje in da so ga razvili sami Ukrajinci," je še zapisano v izjavi.
Tiskovni urad SVR je poudaril, da "izjemno nevarni načrti Londona in Pariza dokazujejo, da sta izgubila stik z realnostjo in da je njuno prepričanje, da se bodo izognili odgovornosti, neutemeljeno, zlasti če upoštevamo, da nič ne bo ostalo neodkrito".
V vojaških, političnih in diplomatskih krogih je veliko razumnih ljudi, ki razumejo, da nepremišljena dejanja njihovih voditeljev predstavljajo grožnjo celotnemu svetu, je sklenila SVR.
10.04 Slovenija ob obletnici začetka vojne za trajen in pravičen mir v Ukrajini
Premier Robert Golob je ob današnji obletnici začetka ruske invazije Ukrajincem zaželel veliko moči in poguma, da bi skupaj in čim prej dosegli trajen in pravičen mir v Ukrajini. Predsednica republike Nataša Pirc Musar pa je poudarila, da je takojšen dogovor o prihodnosti Ukrajine ključen tudi za prihodnost Evrope in stabilnost v svetu.
Izrazili bodo tudi zahteve po obsežnejših sankcijah proti Rusiji, več orožja za Ukrajino in vrnitvi ukrajinskih otrok, ki so bili deportirani v Rusijo.
Premier je Ukrajincem ob četrti obletnici začetka vojne na družbenem omrežju X še sporočil, da bo Slovenija še naprej z njimi, njihovim zavzemanjem za mir in branjenjem vrednot. Dodal je, da Rusija nadaljuje brutalno politiko, ki je v nasprotju z vsemi načeli sodobne mednarodne skupnosti.
Pirc Musar pa je izpostavila, da mir v svetu postaja vse bolj abstraktna kategorija, nedosegljiva običajnim ljudem, tudi v Ukrajini. "Ne gre le za prizadete prebivalke in prebivalce te države, takojšen dogovor o prihodnosti Ukrajine – a ne brez Ukrajine – je ključnega pomena tudi zaradi evropske prihodnosti in globalne stabilnosti," je danes zapisala na X.
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je rusko agresijo v Ukrajini v ponedeljek označilo za grobo kršitev mednarodnega prava in ustanovne listine ZN. Zunanja ministrica pa je poudarila, da Slovenija zagovarja spoštovanje mednarodnega prava in zahteva odgovornost za storjene zločine v Ukrajini.
Ministrstvo je v ponedeljkovem sporočilu za javnost še zagotovilo, da bo Slovenija še naprej trdno stala ob strani Ukrajini in podpirala spoštovanje mednarodnega prava. Napovedali so, da bo Slovenija vojaško, humanitarno in drugo pomoč Ukrajini nudila, dokler bo treba.
8.29 Zelenski: Putinu ni uspelo doseči vojnih ciljev
Ruski predsednik Vladimir Putin je pred štirimi leti skušal zavzeti Ukrajino, a mu ni uspelo, prav tako pa ni dosegel drugih vojnih ciljev, je v video nagovoru ob obletnici ruske invazije danes dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Dodal je, da je Ukrajina pripravljena storiti vse, kar je v njeni moči, da bi zagotovila trajen mir.
Zelenski je spomnil na začetek vojne in domnevna pričakovanja Rusije, da bo hitro zmagala. Ob tem je poudaril, da za odporom Ukrajine stojijo milijoni Ukrajincev, pogum, trdo delo in vztrajnost.
"Putin ni dosegel svojih ciljev. Ukrajincev ni zlomil. Ni zmagal v vojni," je dejal Zelenski po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Zatrdil je, da bo storil vse, da doseže mir in zagotovi pravico.
V pogovoru za ameriško televizijsko mrežo CNN pa je Zelenski iz Kijeva pozval ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj ostane na strani Ukrajine. Menil je še, da Trump in njegova ekipa resnično želita končati vojno v Ukrajini.
V Ukrajini so se medtem četrte obletnice agresije danes točno ob 9. uri po krajevnem času (8. uri po srednjeevropskem) spomnili z minuto molka v več delih države.
Vojna v Ukrajini je od 24. februarja 2022, ko je Putin odredil začetek invazije, po obsegu in številu žrtev krepko presegla vojne na območju nekdanje Jugoslavije in je najhujši oborožen konflikt v Evropi po drugi svetovni vojni.
V štirih letih vojne je bilo po ocenah skupno ubitih več sto tisoč vojakov na obeh straneh, pa tudi več tisoč civilistov, na milijone ljudi je razseljenih, humanitarna kriza pa je mnoge pahnila v hudo stisko. Po več krogih pogajanj za končanje vojne pod okriljem ZDA največja ovira na poti do miru ostajajo ozemeljska vprašanja.
6.19 Minevajo štiri leta od začetka ruske invazije na Ukrajino
Vojna v Ukrajini je od 24. februarja 2022, ko je ruski predsednik Vladimir Putin odredil začetek invazije, po obsegu in številu žrtev krepko presegla vojne na območju nekdanje Jugoslavije in si prislužila neslavni naziv najhujšega oboroženega konflikta v Evropi po drugi svetovni vojni.
Sovražnosti so v štirih letih zahtevale več sto tisoč življenj, od tega več tisoč življenj civilistov, na milijone ljudi je bilo razseljenih, humanitarna kriza pa je mnoge pahnila v hudo stisko. Po več krogih pogajanj za končanje vojne pod okriljem ZDA največja ovira na poti do miru ostajajo ozemeljska vprašanja.
V luči obletnice in v znak podpore Ukrajini, ki se že štiri leta upira neprimerljivo močnejšemu agresorju, za kar plačuje visok človeški davek, bodo danes Kijev poleg Ursule von der Leyen obiskali še predsednik Evropskega sveta Antonio Costa in nekateri evropski komisarji, med njimi komisarka za širitev EU Marta Kos.
V Bruslju bo medtem dopoldne na sporedu izredno zasedanje Evropskega parlamenta. Po napovedih bo poslance na daljavo nagovoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, sledila bo razprava o najnovejšem dogajanju na terenu in evropskih prizadevanjih za pravičen mir. Poslanci bodo nato glasovali o resoluciji na to temo.
Ob tem je predvidena tudi videokonferenca zaveznic Ukrajine, združenih v tako imenovano koalicijo voljnih. Ta se je v zadnjih mesecih večkrat sestala in načeloma pripravila načrt, ki naj bi v prvi vrsti zagotovil varnost Ukrajini po prekinitvi ognja oziroma opredelil odziv Zahoda na morebiten vnovičen ruski napad.
