Petek, 3. 4. 2026, 13.18
1 teden, 6 dni
Ali je to iranska ponudba, ki je EU ne bo mogla zavrniti?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
Potem ko je Iran prevzel nadzor nad Hormuško ožino in blokiral enega najpomembnejših energetskih koridorjev na svetu, je cena nafte na svetovnih trgih skokovito porasla.
Medtem ko ves svet trepeta v strahu pred najhujšo energetsko krizo po 70. letih prejšnjega stoletja, je Iran presenetil z nenavadno ponudbo. Evropskim, azijskim in arabskim državam naj bi bil pripravljen odpreti Hormuško ožino v zameno za plačilo nafte v evrih ali juanih.
Po poročanju ruske tiskovne agencije TASS je Teheran pripravljen skleniti bilateralne dogovore o varni uporabi Hormuške ožine z državami, ki so od nje najbolj odvisne, predvsem z evropskimi, azijskimi in arabskimi gospodarstvi. Vodja iranskega vladnega informacijskega sveta Elias Hazrati naj bi na nacionalni televiziji dejal, da Iran "popolnoma nadzoruje ožino" in da želi državam omogočiti dostop, če z njim podpišejo dogovore o uporabi te ključne morske poti. Skozi Hormuško ožino namreč dnevno potuje okoli četrtina svetovne proizvodnje nafte in okoli petina utekočinjenega zemeljskega plina (LNG).
Skozi Hormuško ožino namreč dnevno potuje okoli četrtina svetovne proizvodnje nafte in okoli petina utekočinjenega zemeljskega plina (LNG).
Njegova izjava prihaja v trenutku, ko je Hormuška ožina zaradi izraelsko-ameriškega napada na Iran praktično zaprta, svetovni energetski trgi pa doživljajo drastične skoke cen. Po podatkih portala Euronews so zaradi vojne cene nafte poskočile za več kot 50 odstotkov, cene plina v EU celo za 70 odstotkov. Evropska unija naj bi v zadnjih tednih plačevala dodatnih 13 milijard evrov več za fosilne energente. Hkrati je bilo poškodovanih od 30 do 40 odstotkov kapacitet rafinerij v Perzijskem zalivu, kar je svetovni trg pognalo v še večjo zaskrbljenost.
Velik udarec za dolar?
Vsebina ponujenega dogovora uradno ni znana, po nekaterih neuradnih informacijah pa naj bi Iran za nafto zahteval plačila v evrih ali juanih namesto v dolarjih. To bi za ZDA in njihovo valuto pomenilo velik udarec, saj trgovanje po naftni krizi leta 1973 do danes poteka izključno v dolarjih. T. i. petrodolar je postal globalna valuta za trgovanje s črnim zlatom in finančni sistem, ki ustvarja stalno globalno povpraševanje po ameriškem dolarju. S tem ZDA krepijo gospodarsko in politično moč, ker se veliki presežki petrodolarjev vračajo na ameriške finančne trge in dolar ohranjajo kot najmočnejšo svetovno valuto. Na tej podlagi se ZDA tudi izdatno zadolžujejo.
Če bi se ta sistem in povpraševanje po ameriški valuti porušila, ZDA ne bi bile več sposobne financirati svojega 39 bilijonov dolarjev (33,7 bilijona evrov) vrednega državnega dolga pod ugodnimi pogoji. Vojne, obsežna poraba zaradi pandemije in znižanje davkov so močno prispevali k zvišanju dolga. Direktor Nacionalnega ekonomskega sveta Kevin Hassett je sredi marca dejal, da je konflikt v Iranu ZDA samo v šestih dneh stal 12 milijard dolarjev (10,4 milijarde evrov).
Macron: Odprtje mogoče le po diplomatski poti
Ponudba Irana tako prihaja kot navidezna oljčna vejica, a hkrati stopnjuje že tako veliko geopolitično napetost. Iran namreč že zdaj dopušča prehode samo tistim državam, s katerimi se dogovori posamično. Po poročanju Al Jazeere so bili pakistanski in indijski tankerji med redkimi izjemami, ki so lahko prečkale ožino v zadnjih tednih, kar dokazuje, da Teheran dejansko izvaja selektivno odpiranje prehoda.
V četrtek popoldne je Hormuško ožino prečkala tudi kontejnerska ladja Kribi, ki pluje pod zastavo Malte, a je v lasti francoske družbe za pomorski promet CMA CGM. Gre za prvi znani tranzit večje evropske ladijske družbe čez to ključno pomorsko pot po njeni iranski blokadi. Navigacijski podatki plovila kažejo, da je ladja iranske vode prečkala po novi poti, ki jo je odobril Iran in jo je vodilni časopis na področju ladijskih novic Lloyd's List poimenoval "teheranska cestninska postaja".
NEW: A French linked container ship CMA CGM Kribi has transited the Strait of Hormuz likely becoming the first Western European vessel to do so since the conflict severely disrupted traffic sailing close to the Iranian coast before emerging near Muscat.
— Mintel World (@mintelworld) April 3, 2026
- Bloomberg pic.twitter.com/vC1jg7Azbb
Francoski predsednik Emmanuel Macron je v četrtek v Seulu obsodil vojno proti Iranu - operacijo, za katero "so se Američani in Izraelci odločili sami", zdaj pa se pritožujejo, ker jim ne pomagajo zavezniki, s katerimi se pred začetkom napadov niso posvetovali, čeprav je tudi njih prizadela skokovita rast cen energije zaradi vojne.
Francoski predsednik Emanuel Macron je prepričan, da Hormuške ožine ni mogoče "odpreti" z vojaškim posredovanjem.
Poudaril je, da je težave v Iranu "nemogoče rešiti le z bombardiranjem" in da je kakršnakoli vojaška operacija za prisilno odpiranje ožine "povsem nerealna", ker bi trajala "neskončno dolgo" in izpostavila ladjevje raketnim napadom iranske revolucionarne garde. Po njegovem mnenju je odprtje mogoče le po diplomatskih kanalih, kar nakazuje, da dogovori z Iranom niso le formalnost, temveč proces, v katerem ima Teheran trenutno vse vzvode moči. Opozoril je še na neuspehe vojaških operacij ZDA v Iraku, Afganistanu in Libiji.
Iranska ponudba Evropo postavlja pred veliko dilemo. Po eni strani so evropske države močno odvisne od svetovnih naftnih tokov – čeprav neposredno iz Irana in Savdske Arabije uvažajo relativno malo nafte, so kritično odvisne od drugih naftnih derivatov in LNG iz širše regije. Zaprtje ožine je povzročilo množično preusmerjanje tankerjev za prevoz LNG proti Aziji, kjer kupci plačujejo več, zato je Evropa že drugič v zadnjih štirih letih izpostavljena tekmi za energijo.
