Petek, 3. 4. 2026, 16.39
6 dni, 2 uri
Admiral trdi: Evropa lahko odpre Hormuško ožino
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,73
Nekdanji admiral ameriške mornarice James George Stavridis je bil nekoč tudi najvišji vojaški poveljnik zveze Nato v Evropi.
Upokojeni admiral ameriške mornarice James George Stavridis verjame, da so se ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa reševanja aktualne krize na Bližnjem vzhodu – natančneje vprašanja odprtja Hormuške ožine, ene od najpomembnejših plovnih poti na svetu – lotile na napačen način. Stavridis meni, da bi moral Trump evropske članice zveze Nato prositi za pomoč pri pomorskem nadzoru in varovanju Hormuške ožine, kar bi po prepričanju admirala lahko storile hitro in učinkovito, namesto da jim grozi, ker nočejo sodelovati v napadih na Iran. Stavridis tudi verjame, da bi se evropske zaveznice ZDA odzvale takšnemu klicu na pomoč.
Donald Trump se je reševanja zapleta lotil narobe, trdi nekdanji admiral
Ameriški predsednik Donald Trump v svoji "zafrustriranosti" zaradi vojne v Iranu, ki se vsaj za zdaj glede na to, da Iran še ne popušča, ne odvija v skladu z željami ZDA, vse glasneje kritizira evropske zaveznice ZDA, ker se te nočejo pridružiti napadom na Iran, zvezo Nato pa je med drugim označil za "papirnatega tigra". Nepripravljenost evropskih držav, da se priključijo ofenzivnim operacijam ZDA na Bližnjem vzhodu, je Trump opisal tudi kot "neuspešen test, ki si ga bodo Američani zapomnili", v kolumni za medij Bloomberg piše nekdanji admiral James George Stavridis.
Hormuška ožina je ena od najpomembnejših plovnih poti na svetu. Prek nje potuje izvoz okrog petine vse nafte na svetu in okrog četrtine utekočinjenega zemeljskega plina. Iran jo je po ameriških in izraelskih napadih razglasil za zaprto, vsem ladjam, ki bi jo poskusile prečkati brez dovoljenja Teherana, pa grozi z napadi oziroma uničenjem.
Trumpov pristop je po njegovem mnenju sicer zgrešen. Kot izpostavlja Stavridis, številni evropski voditelji prepoznavajo grožnjo, ki jo predstavlja Iran, a svojih držav ne želijo brezglavo zaplesti v vojaški spopad, temveč želijo ostra nesoglasja Zahoda z Iranom zgladiti po diplomatski poti.
Dogovor namesto kritik in poniževanja
Namesto da Trump kritizira in ponižuje evropske zaveznice ZDA ter od njih zahteva, pa čeprav ne uradno, da se pridružijo ameriškim napadom na Iran, bi se z njimi moral dogovoriti, da se vključijo – tudi zaradi lastnih gospodarskih interesov – v pomorske operacije v Perzijskem zalivu, katerih cilj bi bil v prvi vrsti zagotavljanje varne plovbe skozi Hormuško ožino, predlaga nekdanji admiral ameriške mornarice.
James George Stavridis je v svoji kolumni za Bloomberg naslovil tudi pogoste napačne trditve Donalda Trumpa in nekaterih njegovih podpornikov, da zveza Nato v preteklosti ni podpirala Združenih držav Amerike. "To ne zdrži resne presoje," je zapisal. "Po terorističnih napadih 11. septembra 2001 so se zavezniki odzvali hitro in odločno. Že v nekaj dneh so evropska bojna letala patruljirala nad ameriškim zračnim prostorom, ladje pa so bile napotene v Atlantik. Šlo je za prvo aktivacijo znamenitega 5. člena Severnoatlantske pogodbe, ki določa, da napad na eno članico pomeni napad na vse. Ta solidarnost se ni končala z začetnim odzivom, temveč je trajala skozi celotno obdobje globalne vojne proti terorizmu. Evropske države so skupaj z ZDA sodelovale v vojaških operacijah v Afganistanu in Iraku ter bile aktivno vključene v dvajsetletni konflikt. Zavezništvo je v Afganistanu na vrhuncu štelo več deset tisoč vojakov, evropski partnerji pa so prispevali pomemben delež sil in nosili visoko ceno v človeških življenjih. Države, kot sta Združeno kraljestvo in Danska, so glede na število prebivalcev utrpele primerljive izgube kot ZDA, kar potrjuje globino njihove zavezanosti skupnim ciljem."
Stavridis v svoji kolumni ob tem tudi razkriva, da so evropske članice zveze Nato glede na njegove pogovore z evropskimi uradniki s področja obrambe zelo verjetno pripravljene na sodelovanje v operacijah, katerih cilj bi bil zavarovanje plovne poti skozi Hormuško ožino.
Pri tem bi lahko bile zelo učinkovite, saj imajo evropske države precejšnje pomorske in letalske zmogljivosti, ki bi lahko bile ključnega pomena za razbremenitev ameriške mornarice, ki deluje v regiji.
Stavridis: "Evropske države so v zadnjih desetletjih dokazale svojo pripravljenost za sodelovanje v skupnih operacijah, zato je verjetno, da bi se pridružile tudi tokrat – ob pogoju, da diplomacija ne prinese rešitve. Ključno pa je, da sodelovanje temelji na partnerstvu in spoštovanju, ne pa na pritisku ali poniževanju. Na fotografiji: trupla britanskih vojakov, ki so umrli po eksplozijah v Afganistanu.
Stavridis še poudarja, da ima zavezništvo Nato že vzpostavljene stalne pomorske skupine, ki bi jih bilo mogoče hitro napotiti v Perzijski zaliv. Njihova naloga bi bila zaščita tankerjev in zagotavljanje varne plovbe skozi ožino.
