Sreda, 26. 8. 2026, 13.44
1 mesec, 1 teden
Bližnji vzhod
Benjamin Netanjahu ne vidi možnosti za diplomatski dogovor z Iranom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,11
Izraelski premier Benjamin Netanjahu meni, da z divjaki, ki vodijo Iran, ni mogoče doseči diplomatskega dogovora. Na dogodku v izraelski naselbini na zasedenem Zahodnem bregu je, ko je govoril o nedavnem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, pozdravil njegov okrepljen gospodarski pritisk na Teheran. Iranska vojska pa je danes sporočila, da je nabavila nove oborožitvene sisteme in obnovila vse tiste, ki so bili do zdaj poškodovani med vojno na Bližnjem vzhodu.
17.37 Izrael po navedbah Libanona požiga gozdove in polja na jugu države
15.50 Iran in Oman z dogovorom o delitvi pristojbin v Hormuški ožini
14.11 Iranski predsednik: ZDA z ekonomskim pritiskom na Iran ne bodo dosegle ničesar
13.36 Iran trdi, da je obnovil v vojni poškodovane oborožitvene sisteme
12.22 Netanjahu ne vidi možnosti za diplomatski dogovor z Iranom
17.37 Izrael po navedbah Libanona požiga gozdove in polja na jugu države
Libanonski premier Navaf Salam je Izrael obtožil izvajanja "politike požgane zemlje" na jugu države. Okoljska ministrica Tamara Elzein pa je obsodila "ekocid" na jugu Libanona in izraelski vojski očitala, da namerno požiga libanonsko zemljo, danes poroča AFP.
Vodja agencije za civilno zaščito v regiji Nabatija Husein Fakih je povedal, da so od julija opazili požare tako znotraj kot tudi ob mejah območja na jugu Libanona, kjer so nameščene izraelske sile. Po njegovih besedah so ogenj zanetile izraelske bombe in droni, včasih pa tudi kasetno in drugo strelivo.
Pogorelo več kot 16 tisoč hektarjev zemljišč
Libanonski Nacionalni svet za znanstvene raziskave (CNRS) je sporočil, da je od oktobra 2023 zaradi dejavnosti izraelske vojske pogorelo 16.350 hektarjev libanonskih zemljišč, pri čemer je bila polovica kmetijskih. Satelitski posnetki CNRS kažejo prej zelena območja, ki so zdaj popolnoma požgana, opozarjajo tudi na izraelsko odstranjevanje vegetacije z buldožerji, poroča AFP.
Direktor CNRS Šadi Abdala je Izrael obtožil, da "sistematično požiga zemljo" in skuša ustvariti tamponsko cono brez ljudi, domov in naravnega okolja.
Izrael: Zavedamo se vpliva na okolje
Izraelska vojska je v izjavi za AFP navedla, da se zaveda "potencialnega vpliva svojih operacij na okolje". Hkrati je zagotovila, da operacije izvaja "ob upoštevanju previdnostnih ukrepov za ublažitev škode za civiliste in okolje".
Izraelske sile še vedno zasedajo obsežen del ozemlja na jugu Libanona. Izrael in libanonsko gibanje Hezbolah sta se obstreljevala od oktobra 2023 do novembra 2024, ko je bila dosežena prekinitev ognja. Novi obsežni spopadi med stranema so ponovno izbruhnili marca letos, ko je militantna skupina, ki jo podpira Iran, z napadom na Izrael Libanon pahnila v širši konflikt na Bližnjem vzhodu. Izrael je v odziv sprožil obsežne zračne napade in kopensko invazijo na jugu Libanona. Izrael in Libanon skušata sicer konflikt končati po diplomatski poti ob posredovanju ZDA, vendar Hezbolah pogovorom nasprotuje.
15.50 Iran in Oman z dogovorom o delitvi pristojbin v Hormuški ožini
Iran in Oman sta v pogajanjih glede upravljanja strateško pomembne Hormuške ožine dosegla dogovor, da si bosta delila vse prihodke iz pristojbin za tranzit po tej pomorski poti, je danes sporočila iranska revolucionarna garda. Dogovorila sta se tudi o delih ožine, ki jih bosta državi nadzirali, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"V pogajanjih z Omanom so bili sklenjeni nekateri dogovori glede deleža posamezne države v vodah ožine ter deleža Irana in Omana pri prihodkih iz nje," je po torkovih pogovorih zunanjih ministrov Irana in Omana danes dejal tiskovni predstavnik garde Hosein Mohebi. Ob tem je obtožil ZDA, da zavirajo sklenitev sporazuma.
Iran in Oman, obe državi ob Hormuški ožini, že več tednov razpravljata o prihodnosti plovbe po tej poti. Zunanja ministra obeh držav sta sicer po torkovem srečanju v Teheranu sporočila, da sta govorila o okviru za začasni tranzitni koridor skozi Hormuško ožino in projektu odstranjevanja min v tej pomembni pomorski poti. Okvir, kot je sporočil Oman, vključuje vzpostavitev skupnega začasnega plovnega koridorja skozi Hormuško ožino in sporazum o uresničitvi skupnega projekta za odstranjevanje min iz ožine.
Teheran je sicer pred tem že sporočil, da so se z Omanom dogovorili o zemljepisnih koordinatah predvidene plovne poti skozi ožino. Iranski predstavniki so ob tem vztrajali, da Iran ožine ne bo v celoti ponovno odprl, dokler ZDA ne bodo izpolnile zahtev Teherana, kot so odprava pomorske blokade in sankcij na iransko nafto ter odmrznitev iranskih sredstev v tujini.
Prizadevanja za trajno končanje vojne med Iranom in ZDA so kljub junijski sklenitvi memoranduma o soglasju zastala, pri čemer je ključna točka spora med državama zahteva Teherana, da še naprej zaračunava pristojbine za prehod Hormuške ožine. Promet po tej ključni pomorski poti, po kateri je pred vojno potekala približno petina svetovnega izvoza nafte in utekočinjenega zemeljskega plina, medtem ostaja v veliki meri ohromljen.
14.11 Iranski predsednik: ZDA z ekonomskim pritiskom na Iran ne bodo dosegle ničesar
Masud Pezeškian
ZDA s pritiskom na Iran, predvsem z novimi ekonomskimi sankcijami, ne bodo dosegle ničesar, je danes dejal iranski predsednik Masud Pezeškian. Njegova izjava sledi predstavitvi ameriških načrtov za gospodarsko zadušitev Teherana in opozorilom finančnega ministra ZDA Scotta Bessenta o posledicah za države, ki tem načrtom ne bodo sledile.
"Glede na ukrepe, ki so jih predvideli vladni gospodarski sektorji, Amerika v tej fazi z gospodarskim pritiskom ne bo ničesar dosegla, prav tako kot ni ničesar dosegla v vojni," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes dejal Pezeškian.
Njegova izjava sledi predstavitvi ameriških načrtov za gospodarsko zadušitev Teherana. Finančni minister ZDA Bessent je tedaj vse države, ki pri načrtih ne bodo sodelovale, opozoril na hude posledice.
Iranski voditelj je vpliv novih ukrepov zavrnil. "Naše načelo je razumevanje in reševanje vprašanj prek dialoga in pogajanj, hkrati pa bomo kljub gospodarskim pritiskom ostali trdni, kot smo to počeli do zdaj in bomo tudi v prihodnje," je še dejal Pezeškian.
Pogajanja med Iranom in ZDA so kljub junijski sklenitvi memoranduma o soglasju zastala. Strani se medtem še naprej spopadata, v sporu sta zlasti glede nadzora nad strateško pomembno Hormuško ožino. Promet po tej ključni plovni poti, po kateri se običajno prevaža približno petina svetovnega izvoza nafte in utekočinjenega zemeljskega plina, medtem ostaja v veliki meri ohromljen.
13.36 Iran trdi, da je obnovil v vojni poškodovane oborožitvene sisteme
Iranska vojska je sporočila, da je nabavila nove oborožitvene sisteme in obnovila vse tiste, ki so bili do zdaj poškodovani med vojno na Bližnjem vzhodu. Nove oborožitvene sisteme so pridobili prek obrambne industrije in vojske, nekatere pa naj bi tudi uvozili iz tujine, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Sprejeli smo resne ukrepe na področju obnove in ponovne vzpostavitve sistemov, ki jih je poškodoval sovražnik," je po poročanju iranske državne televizije, ki jo povzema AFP, dejal tiskovni predstavnik iranske vojske Mohamad Akraminia. "Sistemi v vseh vejah vojske, vključno s tistimi, ki so bili poškodovani, so bili obnovljeni, uvoženi pa so bili tudi novi sistemi," je dodal.
Po njegovih besedah so nove sisteme pridobili prek obrambne industrije in vojske, nekatere pa so uvozili iz tujine. "Ta oprema je izboljšala naše bojne zmogljivosti," je še dejal.
12.22 Netanjahu ne vidi možnosti za diplomatski dogovor z Iranom
Benjamin Netanjahu je na dogodku v torek zvečer povedal, da sta z ameriškim predsednikom govorila o možnostih doseganja dogovora z Iranom preko diplomacije. Dodal je, da dvomi, "da je mogoče doseči dogovor s to skupino tam, s temi divjaki". "Povem vam - sporazuma ni mogoče doseči," je dejal.
Netanjahu že dolgo ne verjame v možnost diplomatskega dogovora z Iranom in je odprto nasprotoval mednarodnemu sporazumu o iranskem jedrskem programu, ki ga je leta 2015 dosegel takratni demokratski predsednik ZDA Barack Obama. Medtem ko si je Donald Trump prizadeval za sporazumno rešitev s Teheranom, pa je bil v javnosti previden in ga ni kritiziral.
Potem ko se mu je Trump konec februarja pridružil v napadu na Iran, se je namreč aprila s Teheranom dogovoril za prekinitev ognja v luči vse večjega nasprotovanja ameriške javnosti vojni, ki močno vpliva na svetovne cene nafte. Netanjahu ni imel druge možnosti, kot da se je pridružil prekinitvi ognja.
Trump ni naklonjen ponovnemu izbruhu obsežne vojne
V ponedeljek pa so ZDA razglasile "gospodarski dan D" za Iran s ciljem uničenja njegovega gospodarstva, ki je že tako prizadeto zaradi večletnih sankcij. Trump medtem še vedno ni naklonjen ponovnemu izbruhu obsežne vojne, čeprav ga vse bolj frustrira dejstvo, da Teheran ne sprejema njegovih zahtev.
Netanjahu je v torek podprl večji gospodarski pritisk ZDA na Iran ob trditvi, da je on povedal Trumpu za to "tretjo možnost". Ob tem ga je pohvalil, ker to kampanjo izvaja na "zelo, zelo, zelo odločen način". Poudaril je, da se je Trump odločil, da tarča ne bo samo Iran, temveč da bo tudi "zaostril blokado proti tistim, ki pomagajo temu režimu, tej strašni diktaturi".
Preberite tudi:
