V Haagu bo delo začelo posebno sodišče za Libanon

Sodišče bi lahko s svojim delom znova razklalo in destabiliziralo Libanon, do prvega procesa pa bi lahko preteklo še veliko časa.

Sodišče bi lahko poglobilo komaj zaceljene rane v Libanonu Nekdanji libanonski premier je bil skupaj s še 22 ljudmi ubit v eksploziji pod manjši tovornjak podtaknjene bombe v Bejrutu 14. februarja 2005. Združeni narodi so oblikovali posebno komisijo za preiskavo umora, ki so mu sledili množični protesti. Zaradi protestov in mednarodnega pritiska je posledično Sirija po 29 letih navzočnosti iz sosednje države umaknila svoje sile.

Libanonska družba je še vedno razdeljena na pro- in protisirski tabor, šele nedavno pa ji je uspelo premostiti 18-mesečni politični zastoj. Opazovalci se bojijo, da bi lahko sodišče, ki je neformalno znano kot Haririjevo sodišče, le še poglobilo rane, ki so jih v Libanonu komaj zacelili.

V umor so bile vpletene tudi sirske in libanonske obveščevalne službe Na papirju sodišče obstaja od 10. junija 2007, ko je Varnostni svet Združenih narodov enostransko sprejel resolucijo o njegovi ustanovitvi, saj libanonski parlament zaradi razklanosti njegovega obstoja ni zmogel ratificirati.

Sodišče do prvega procesa proti domnevnim morilcem verjetno čaka še dolga pot. Preiskovalna komisija ZN, ki je štiri leta vodila preiskavo umora, naj bi delo sklenila dan pred današnjim uradnim začetkom dela sodišča. Preiskava je doslej med drugim pokazala na vpletenost sirskih in libanonskih obveščevalnih služb v umor, pri čemer Damask vsakršno odgovornost odločno zavrača.

Na primeru bo delalo 11 sodnikov V okviru preiskave so sicer v Libanonu priprli sedem ljudi, doslej pa niso še nikogar uradno obtožili. Trojico osumljenih prikrivanja informacij in zavajanja preiskovalcev so v sredo na podlagi varščine izpustili iz pripora, v katerem pa od leta 2005 ostajajo štirje libanonski generali. Slednje bo sodišče v Haagu verjetno obtožilo povezav z umorom Haririja.

Na sodišču bo delalo enajst sodnikov, med njimi štirje Libanonci, vendar njihova imena iz varnostnih razlogov niso znana. Delo tožilca sodišča bo danes prevzel Kanadčan Daniel Bellemare, ki vodi tudi preiskovalno komisijo. Bellemare bo imel od danes 60 dni časa, da libanonskim oblastem poda zahtevo za premestitev osumljencev in predajo dokazov Haririjevemu sodišču.

"Ne gre za maščevanje, temveč za pravico" Bellemare je pred uradnim začetkom dela sodišča v odprtem pismu Libanoncem obljubil, da bo njegova ekipa storila vse za odkritje resnice pri Haririjevem umoru in privedbo odgovornih pred sodišče. Sodišče bo po njegovih besedah nadaljevalo delo komisije, tako kot komisija pa tudi ne bo dovolilo političnega vplivanja. Poudaril je še, da Haririjevemu sodišču "ne gre za maščevanje, temveč za pravico".

Sodišče bo imelo triletni mandat Osumljence, ki jih bo obravnavalo Haririjevo sodišče, naj bi zaprli v zapor v nizozemskem Scheveningenu, ki gosti obtožence in obsojence haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Haririjevo sodišče ima sicer prostore na nekdanjem sedežu nizozemske obveščevalne službe v kraju Leidschendam, predmestju Haaga. Ima triletni mandat, ki ga je mogoče obnoviti. Njegov proračun za leto 2009 bo znašal okoli 44 milijonov evrov, pri čemer bo 49 odstotkov sredstev namenil Libanon, 51 odstotkov pa članice ZN.