V EU verjamejo v dogovor o sankcijah proti Belorusiji

Na kazenskem seznamu, ki naj bi bil potrjen v petek, je po navedbah virov pri EU za zdaj dvanajst oseb, od tega dva poslovneža, tudi Jurij Čiž, ter 29 entitet.

Zaradi zadržkov Slovenije je bil dosežen kompromis Slovenija je februarja nasprotovala temu, da bi bil na kazenski seznam oseb, ki sodelujejo z režimom Aleksandra Lukašenka, vključen samo en poslovnež, Jurij Čiž. Ta je povezan s slovenskim podjetjem Riko, ki je v Minsku dobil posel, vreden 100 milijonov evrov.

Zaradi zadržkov Slovenije je bil dosežen kompromis, da EU februarja najprej sprejme sankcije proti sodnikom in nekaterim drugim funkcionarjem, do petkovega zasedanja zunanjih ministrov pa se zbirajo predlogi za sestavo širšega kazenskega seznama poslovnežev.

"Unija potrebuje enoten pristop" Vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec je februarja in nato še enkrat pred dobrim tednom dni pojasnil, da bo Slovenija sankcije podprla, če bo na seznamu oseb, kaznovanih z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo potovanja v unijo, več poslovnežev, ne samo Čiž.

Izkušnja z Belorusijo je po Erjavčevih besedah pokazala, da unija potrebuje enoten pristop in da morajo te sankcije enakopravno prizadeti vse članice EU. Poleg tega je treba k temu problemu po ministrovih navedbah pristopiti bolj celovito, da bodo sankcije učinkovitejše.

Seznam: Dva poslovneža, sodniki in tožilci, ter 29 entitet Erjavec je po neformalnem zasedanju zunanjih ministrov pred desetimi dnevi v Koebenhavnu še povedal, da na podlagi neformalnih informacij pričakuje, da bo na kazenskem seznamu beloruskih poslovnežev, o katerem bodo govorili zunanji ministri, "nekaj več imen", torej ne samo Čiž.

Po navedbah virov pri EU je sedaj pripravljen seznam, na katerem je dvanajst oseb, od tega dva poslovneža, sodniki in tožilci, ter 29 entitet. Slovenija temu seznamu po navedbah virov doslej ni nasprotovala, sta bili pa do njega zadržani dve drugi članici, češ da sankcije niso dovolj ostre. Viri pri EU danes niso želeli razkriti, kdo sta poslovneža na seznamu.

Peftiev kaznovan s prepovedjo potovanja in zamrznitvijo premoženja Po navedbah bruseljskega spletnega biltena EUobserver je za zdaj na kazenskem seznamu poleg Čiža tudi Vladimir Peftiev, ki naj bi že bil kaznovan s prepovedjo potovanja in zamrznitvijo premoženja ter trenutno to odločitev spodbija na Sodišču EU v Luksemburgu. Peftiev naj bi po pisanju EUobserverja obljubil milijon dolarjev nagrade vsakomur, ki bi ga spravil s kazenskega seznama.

V sredo bodo o sankcijah proti Belorusiji razpravljali veleposlaniki članic pri EU. Če bodo dosegli dogovor o sankcijah, bodo te po navedbah virov v petek potrjene pod točko A, torej brez razprave. Če dogovora v sredo ne bo, se v petek obeta razprava o tem na ministrski ravni.

Beloruske oblasti izvedle usmrtitev dveh obsojenih zaradi bombnega napada Visoki viri pri EU so izrazili prepričanje, da bo ta teden mogoče doseči dogovor o sankcijah. Slovenija je februarja "zavzela stališče, ki je bilo upoštevano", torej seznam je bolj celovit, saj bi bili sicer tokrat spet v položaju, ko ena ali več držav ne bi bile pripravljene sprejeti sankcij, so še pojasnili viri.

Na slovenskem zunanjem ministrstvu so sporočili, da Slovenija obžaluje, da so beloruske oblasti izvedle usmrtitev dveh obsojenih zaradi bombnega napada na podzemno železnico v Minsku aprila 2011, in to kljub temu, da pravna sredstva niso bila v celoti izčrpana. Slovenija je bombni napad obsodila in izrekla sožalje vsem, ki so bili pri tem ranjeni ali izgubili svoje najbližje.

Slovenija odločno nasprotuje smrtni kazni Slovenija odločno nasprotuje smrtni kazni in si že vrsto let prizadeva za splošno prepoved te kazni povsod po svetu, saj je to kruta in nečloveška kazen, s katero je kršena pravica posameznika do življenja. Belorusija žal ostaja edina evropska država, ki še vedno izvaja smrtno kazen, so še dodali na ministrstvu za zunanje zadeve.