V drugem krogu predsedniških volitev na Cipru slavil Anastasiades

Za njegovega protikandidata Stavrosa Malasa je glasovalo 42,5 odstotka volivcev. Vodja desnosredinske stranke Disy Anastasiades, ki se je za predsedniški stolček potegoval kot kandidat, ki bi bil sposoben izpogajati načrt za rešitev otoka pred bankrotom, je bil favorit pred drugim krogom volitev.

Že v prvem krogu volitev pred tednom dni je pobral 45,46 odstotka glasov in tako krepko prekosil izzivalce.

Drugouvrščeni že priznal poraz Nasproti mu je stal bivši minister za zdravje Stavros Malas, ki je kandidiral kot neodvisen kandidat s podporo zaradi krize v državi diskreditirane in nepriljubljene vladajoče komunistične stranke Akel. Malas je po objavi uradnih izidov že priznal poraz in čestital zmagovalcu.

66-letni Anstasiades je tik pred volitvami ostro napadel vlado, ki je po njegovem mnenju Ciper postavila v izjemno zahteven položaj, saj mu ni ostalo nič več moči.

45-letni Malas je na drugi strani svojega izzivalca obtožil, da je pripravljen "kapitulirati" in izpolniti vsakršne zahteve mednarodnih posojilodajalcev, s tem pa državo potisniti še globlje v recesijo.

Huda finančna kriza v državi "Ciper je na razpotju in državljani se bodo morali odločiti, katero pot bodo ubrali," je ob oddaji glasu dejal novi predsednik.

Zmagovalec volitev se bo moral soočiti z bremenom hude finančne krize v državi. Njegova prva naloga bo dokončanje pogajanj s t. i. trojko, predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada, potem ko je Ciper junija lani EU zaprosil za finančno pomoč.

Medtem ko so dogovor o obsegu in načinu fiskalnega prilagajanja na pogajanjih že dosegli, se ne morejo dogovoriti o morebitni privatizaciji državnih podjetij in stroških za dokapitalizacijo bank. Dogovor o pomoči - Ciper naj bi potreboval okoli 17 milijard evrov - je pričakovati šele v drugi polovici marca.

Nadaljevanje zastalih pogovorov o ponovni združitvi otoka? Poleg tega se od novega predsednika pričakuje nadaljevanje zastalih pogovorov o ponovni združitvi otoka, ki potekajo v okviru Združenih narodov. Ciper je na grški in turški del razdeljen od leta 1974, ko je turška vojska zavzela severno tretjino otoka v odgovor na poskus državnega udara, cilj katerega je bil pridružiti otok Grčiji.

Načrt ZN za ponovno združitev otoka je turški del sprejel leta 2004, ni pa dobil podpore na referendumu v grškem delu otoka. V EU je tako leta 2004 vstopil le grški del Cipra. Sever Cipra, ki se imenuje Turška republika severni Ciper, pa priznava samo Ankara.

Prav pomanjkanje napredka pri vprašanju razdelitve Cipra je trenutni predsednik Demetris Hristofias označil kot pomemben razlog za svojo odločitev, da se ne poteguje za vnovičen mandat.