"Ubil sem Osamo bin Ladna"

Njegovo dejanje je slavil Barack Obama. Toda nekdanji marinec, član elitnih tjulnjev, ki je v napadu na domovanje Osame bin Ladna dejansko ubil najbolj iskanega človeka na svetu, zdaj živi brez službe, brez pokojnine in brez zdravstvenega zavarovanja, zato se je odločil, da ameriškemu tabloidu Esquire proda svojo zgodbo. Čeprav je ostal anonimen, ni prvi, ki je prekršil kodeks molčečnosti, ki velja med specialci. Matt Bissonnette, tudi eden izmed članov skupine na tajni misiji, je napisal knjigo. Izšla je pod psevdonimom, a se je že teden dni po izdaji njegovo ime pojavilo na strani Al Kaide na seznamu za likvidacijo. Človek, ki je dejansko ubil bin Ladna, se zato predstavlja zgolj kot Strelec. Ameriški vojski se je pridružil pri devetnajstih, kmalu je postal član elitnih tjulnjev. Sodeloval je pri številnih akcijah in, kot pravi, je ubil najmanj trideset ljudi, ki so jih določili za tarče. Sam je zaprosil, da bi bil član skupine Seal Team Six, ki je bila izbrana, da napade domovanje Osame bin Ladna v Abotabadu v Pakistanu maja 2011. Ustrelil sem dvakrat, bum, bum Ko so vdrli v hišo, so se razkropili in preiskovali sobo za sobo. Strelec je skupaj s sodelavcem vstopil v sobo v prvem nadstropju, kjer se je skrival bin Laden. "Stopil sem pred sodelavca in zagledal bin Ladna. Puško je imel na polici poleg sebe, kalašnikovko AK-47," je pripovedoval. "Segel je proti orožju. V tisti sekundi sem ustrelil, dvakrat, bum, bum, naravnost v čelo. Zvalil se je na tla pred svojo posteljo, takrat sem ustrelil še enkrat. Bil je mrtev. Ni se premikal, jezik mu je molel iz ust. Gledal sem njegov zadnji vzdihljaj, le še refleksno dihanje. Spomnim se, da sem, ko sem ga gledal, kako je še zadnjič zadihal, pomislil, ali je to najboljša stvar, ki sem jo naredil v življenju, ali najslabša." Pred napadom ga je agentka Cie, odgovorna za to, da je identificirala Osamovo skrivališče, vprašala, kako je lahko tako miren. "To počnemo vsako noč. Gremo v hišo, zj... ljudi in gremo," ji je odgovoril. Ko je bila misija končana, ji je podaril nabojnik z naboji, s katerimi je ubil bin Ladna. Življenje po tjulnjih Po 16 letih je zapustil specialce in se septembra 2012 upokojil. "Ko med akcijami ne doživiš več adrenalinskega šoka, je čas, da greš. Bal sem se tudi, da ne bom videl odraščati svojih otrok," je priznal. Toda upokojil se je prezgodaj, saj ni izpolnil predpisanih 20 let služenja, tako da ni upravičen do pokojnine. Prej je na leto zaslužil 60.000 dolarjev, zdaj mu država ne plačuje niti zdravstvenega zavarovanja. Plačuje ga sam, 500 dolarjev na mesec za vso družino. Ocenjujejo, da vsak deseti vojni veteran nima urejenega zdravstvenega zavarovanja. Niti elitni status tjulnja jim ne zagotavlja državnih ugodnosti, ko se upokojijo. Poleg tega so zavezani molčečnosti, tako da težko dobijo novo civilno službo, saj ne morejo navesti svojih delovnih izkušenj. Prav tako ne morejo unovčiti zgodbe o tem, kaj so počeli kot vojaški specialci. "V vojski so bili izpostavljeni neverjetni nevarnosti, po upokojitvi pa tega ne morejo izkoristiti," je ogorčen njegov oče. Ker se boji za svoje življenje, saj bi bil lahko tarča islamskih skrajnežev, je svoje otroke in ženo naučil, kako naj se ob napadu na hiše skrijejo. Njegova žena je morala na urjenje streljanja. Družina ima nenehno pripravljen kovček za preživetje, če bi morali v naglici zapustiti hišo. Vse to je vplivalo tudi na zakon: z ženo sicer živita pod isto streho, a sta uradno ločena. Upa, da bo lahko našel vsaj kakšno službo in se počasi vrnil v civilno življenje.