Turški premier Recep Tayyip Erdogan je napovedal spremembe ustave, s katerimi naj bi v državi vzpostavili evropska demokratična načela.
Napoved sicer prihaja v času, ko Turčijo pretresa razkritje poskusa državnega udara leta 2003.
Prizadevanja za vzpostavitev demokratičnih načel
Erdogan je na nedeljski novinarski konferenci dejal, da načrtujejo spremembe nekaterih členov ustave, ki se nanašajo predvsem na prepoved delovanja političnih strank ter delovanje pravosodja. Poudaril je, da načrtovane spremembe spadajo v sklop prizadevanj za vzpostavitev evropskih demokratičnih načel v Turčiji.
V preteklih letih je turška ustava doživela že nekaj sprememb, največ v obdobju med letoma 2001 in 2004, kar je Turčiji leta 2005 omogočilo začetek pristopnih pogajanj z EU.
Ključni cilj Erdoganove vlade
Erdoganova vlada je spremembe ustave zastavila kot enega ključnih ciljev po zmagi na volitvah leta 2007, a je projekt, ki je sprožil ostre razprave o sekularnosti turške države, zastal.
Vladajoča stranka v parlamentu nima dovolj glasov za sprejetje ustavnih sprememb, lahko pa se, če sprememb ne bo podprla opozicija, odloči za sklic referenduma.
Politično stranko bo težje razpustiti
Med napovedanimi spremembami največjo polemiko sproža predlog, s katerim bi otežili razpustitev politične stranke. Razpustitev je sicer predlani grozila celo Erdoganovi Stranki za pravičnost in razvoj (AKP). V skladu s predlogom spremembe ustave bi moral odločitev sodišča o prepovedi politične stranke potrditi tudi parlament, čemur pa nasprotujejo ustavni pravniki.
Napovedane spremembe ustave prihajajo v obdobju, ko Turčijo pretresajo aretacije vodilnih vojaških častnikov zaradi poskusa udara leta 2003. Turška vojska, ki je imela vseskozi precejšen vpliv na politiko, je nameravala pred sedmimi leti, ko je na oblast prvič prišla AKP, izzvati nemire v državi in nato prevzeti oblast.
V Turčiji so zaradi posredovanja vojske sicer v zadnjega pol stoletja padle kar štiri vlade.
1
