Tudi celjski grofje so bili drakule

Vampirski grof Drakula je že več kot stoletje del popularne kulture in sodobne mitologije. V slovenskih kinematografih pravkar predvajajo film Drakula: Skrita zgodba (Dracula: Untold), enega od številnih filmov o Drakuli, ki so bili posneti po letu 1922, ko je na velika platna prišel nemški film Nosferatu.

Stokerjev vampirski grof Drakula Lik vampirskega transilvanskega grofa Drakule temelji na knjižnem antijunaku anglo-irskega pisatelja Abrahama Stokerja oziroma skrajšano Brama Stokerja, ki je leta 1897 izdal roman Drakula (izvirno: Dracula).

Toda strah vzbujajočega imena Drakula ne bi bilo, če leta 1408 ogrski kralj (in pozneje tudi nemški cesar) Sigismund Luksemburški in njegova žena Barbara Celjska ne bi po zmagi nad bosanskimi bogomili ustanovila Zmajev red, latinsko Societas Draconistarum.

Zmajevi vitezi Naloga omenjenega viteškega reda je bila obramba krščanstva, predvsem pred muslimanskimi Turki, ki so takrat prodirali v jugovzhodno Evropo. Med 21 ustanovnimi člani Zmajevega reda sta bila tudi oče in brat Barbare Celjske, celjska grofa Herman II. in Friderik II.

V virih je bil red imenovan tudi: Gesellschaft mit dem Trakchen, Divisa seu Societas Draconica, Societas Draconica seu Draconistarum ali Fraternitas Draconum (sl. Zmajeva bratovščina).

Sveti Jurij – zmagovalec nad zmajem Člani reda so nosili signum draconis, zmajev znak, priponko s podobo zmaja. Zmajev red se je zgledoval po ogrskem viteškem redu svetega Jurija (Societas militae Sancti Georgii), ki ga je leta 1318 ustanovil takratni ogrski kralj Karl Robert Anžujski.

Zavetnik reda je bil sveti Jurij. Ta svetnik je bil rimski vojak na koncu tretjega oziroma na začetku četrtega stoletja. V srednjem veku se je okoli svetega Jurija spletla zgodba o njegovi zmagi nad pošastnim zmajem.

Ubijalec zmaja varuje tudi Ljubljano Sveti Jurij, ubijalec zmaja kot simbola zla, je zavetnik različnih dežel in mest, med drugim Anglije, Portugalske, Gruzije, Katalonije, Barcelone, Moskve, Ria de Janeira in tudi Ljubljane.

Premagani zmaj je tudi v ljubljanskem grbu, del najbolj znane arhitekture mesta je tudi Zmajski most. Beseda zmaji (Romuni bi rekli drakuli) se uporablja tudi za športnike Olimpije (nogometaše, košarkarje in hokejiste). Kot zanimivost: Slovenci so pred stoletji za zmaja uporabljali tudi ime premog. Gorljivo kamenino, zdaj znano kot premog, so imeli za zmajevo kri.

Leta 1431 postane zmaj (drakul) tudi vlaški vojvoda Jurijev zmaj je dal ime tudi Zmajevemu redu. Naloga Sigismundovih Zmajevih vitezov je bila znova ubiti "zmaja", sovražnika krščanstva – to so bili v tistem obdobju muslimanski Turki, husiti in bogomili.

Leta 1431 je član Zmajevih vitezov postal tudi vlaški vojvoda Vlad II.. Po sprejemu v viteški red je postal znan kot Vlad II. Zmaj oziroma po romunsko Vlad II. Drakul oziroma Dracul (beseda Dracul sicer v sodobni romunščini pomeni tudi hudič).

Leta 1431 se v Sexu rodi tudi Drakula V latinskih pisnih virih je bil Vlad II. Drakul znan kot Ladislas Dracul, slovensko bi lahko njegovo ime dobesedno prevedli v Vladislav oziroma Vlado Zmaj.

Istega leta, ko je bil Vlad II. v Nürnbergu sprejet v red Zmajevih vitezov, se mu je v transilvanskem mestu Sigishoari (v latinskih virih je mesto znano kot Castrum Sex) rodil tretji sin Vlad, zato je dobil ime Vlad III. Dracula oziroma Draculea (Drakulov sin oziroma mali Drakul). Pozneje je celotna rodbina postala znana kot rodbina Draculesti.

Drakula in njegovi lepi bratec Vojvoda Vlaške Vlad III. Drakula (1431–1476/77) je bil leta 1475 v latinskih virih zapisan kot Wladislaus Dragwlya, vaivoda partium Transalpinarum. Vlad III. Drakula je imel tri brate, med drugim tudi mlajšega brata z veliko bolj prijetno zvenečim imenom Radu III. Lepotec (rom. Radu cel Frumos).

Oba z bratom sta bila na dvoru deležna vzgoje učenjakov, ki so prihajali iz Konstantinopla. Učila sta se cerkvene slovanščine, latinščine, nemščine, filozofije, vojskovanja, zemljepisa, matematike in znanosti.

Mladi Drakula mora kot talec na sultanov dvor Ker je morala Vlaška sprejeti nadoblast Turkov, je Vlad III. Drakula pri 13 letih skupaj s svojim bratom odšel kot talec na sultanov dvor. Številni so prepričani, da se je ravno tam navzel krvoločnosti in sadizma, ki mu ga pripisujejo nekateri zgodovinski viri (zlasti nemški in ogrski viri ter viri, ki so jih napisali transilvanski Sasi).

Po vrnitvi domov se je vojvoda Drakula pogosto upiral Turkom. Na začetku je bil njegov zaveznik tudi ogrski kralj Matija Korvin (po razlagi številnih kralj Matjaž iz slovenskih pripovedk), ki pa se je pozneje obrnil proti njemu in ga leta 1462 zaprl v ječo, kjer je preživel nekaj let.

Medeni Drakula V tem času je Vlaški vladal proturško usmerjeni Radu III. Lepotec, ki je že v času ujetništva postal ljubljenec sultanovega dvora. Leta 1476 je Vlad III. Drakula z ogrsko pomočjo spet zavzel Vlaško, a je kmalu umrl, najpozneje na začetku leta 1477. O njegovi smrti je več razlag, po vseh pa je umrl nasilne smrti.

Turki so njegovo truplo kot trofejo prepeljali v Istanbul, da bi pokazali ljudem, da je njihov strah vzbujajoči sovražnik res mrtev (da bi ohranili njegovo truplo, so ga položili v med). Pozneje so ga pokopali v samostanu v Vlaški.

Vlad Tepes – Vlad Nakoličevalec Šele nekaj desetletij po smrti je Vlad III. dobil vzdevek Tepes, nakoličevalec oziroma nabijalec, ker naj bi svoje nasprotnike nasajal oziroma nabijal na kole. Takšen način usmrtitve so sicer pogosto uporabljali Turki.

V turških virih je vojvoda Drakula znan tudi kot Kazikli Bey (sl. gospod Nakoličevalec). V turških virih je namreč omenjeno, da so Turki v Vlaški naleteli na "gozdove" žrtev, ki so bile nabite na kole. Turki ga nimajo v lepem spominu tudi zaradi tega, ker naj bi sultanovim odposlancem, ki niso hoteli pred njim na dvoru sneti turbanov, te z žeblji pribil na glavo.

Kako je Drakula postal vampir Vsekakor pa nihče Drakule ni povezoval z vampirji (ti so v romunščini znani kot strigoi) oziroma z vampirsko mitologijo. Ta izmišljena povezava je nastala šele po tem, ko je pisatelj Stoker za vampirskega grofa iz Transilvanije uporabil njegovo ime. Ime Drakula je potem postalo skorajda sopomenka za vampirja.

Pred tem je bil dolga desetletja v popularni kulturi 19. stoletja glavni vampir lord Ruthven, skrivnostni (škotski?) plemič. Lord Ruthven je izmišljeni negativec, antijunak v kratki zgodbi The Vampyre (Vampir), ki jo je leta 1819 napisal Anglež italijanskih korenin John William Polidori.

Grof Drakula izpodrine lorda Ruthvena Lord Ruthven je bil pozneje vampirski plemič tudi v drugih zgodbah drugih avtorjev. Po Stokerjevi knjigi pa je lorda Ruthvena iz vampirske sodobne mitologije izpodrinil grof Drakula.