To je 40-milijonsko orjaško velemesto, ki mu grozi uničenje

Število prebivalcev v metropolitanskem območju Tokia narašča že 19. leto zapored. Ožje mestno območje Tokia ima 13 milijonov prebivalcev, toda skupaj s sosednjimi mesti oziroma prefekturami je to pravzaprav orjaško velemesto, ki zdaj šteje že skoraj 40 milijonov ljudi – po ocenah Združenih narodov je lani tam živelo 37,9 milijona ljudi.

Kot da bi vsi Poljaki živeli na sedemdesetih odstotkih Slovenije To je največje metropolitansko območje na svetu. Na drugem mestu je južnokorejski Seul, ki ima 25 milijonov prebivalcev, na stari celini pa sta največji metropolitanski območji London (14 milijonov prebivalcev) in Pariz (12 milijonov prebivalcev).

Tokijskih 40 milijonov ljudi živi na 13.500 kvadratnih kilometrih. Drugače povedano: na ozemlju, ki obsega okoli 70 odstotkov ozemlja Slovenije, živi dvajsetkrat več ljudi kot v vsej Sloveniji oziroma toliko ljudi, kot jih na primer živi na Poljskem. Gospodarsko najmočnejše metropolitansko območje na svetu Če preračunamo, lahko ugotovimo, da v tokijskem megamestu živi na enem kvadratnem kilometru malce več kot 2.800 prebivalcev. Za primerjavo: v Ljubljani, ki je najgosteje naseljeno območje v naši državi, je leta 2010 po podatkih Sursa živelo nekaj več kot tisoč prebivalcev na kvadratni kilometer.

Glede na to, da na Japonskem živi 127 milijonov ljudi, v japonski prestolnici in z njo zraslimi sosednjimi mesti na ravnini Kanto (to je gospodarsko najmočnejše metropolitansko območje na svetu) živi že skoraj vsak tretji prebivalec dežele vzhajajočega sonca.

Tokijski moloh postaja vse večja japonska težava Lani se je v mesto Tokio in bližnje prefekture Saitama, Čiba in Kanagava priselilo 100 tisoč ljudi več, kot se jih je od tam odselilo. V kar 40 od 47 japonskih prefektur se je zato lani število prebivalcev zmanjšalo.

Za Japonsko priliv prebivalcev iz drugih krajev v Tokio postaja vse večja gospodarska težava, saj se zaradi tega japonska provinca stara in gospodarsko zaostaja, piše nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung.

Vlada bo poskušala zajeziti priseljevanje v prestolnico Zaradi poletnih olimpijskih iger, ki jih bo Tokio gostil leta 2020, se bodo te smernice še okrepile, saj bodo mladi Japonci iz vseh koncev dežele vzhajajočega sonca drli v prestolnico. Japonski premier Šinzo Abe je tako napovedal ukrepe za zajezitev priseljevanja v Tokio.

Japonci se zgrinjajo v Tokio kljub temu, da temu velemestu grozi velika nevarnost. Dežela vzhajajočega sonca je namreč znano potresno območje – tukaj se zgodi kar 20 odstotkov vseh potresov na svetu.

Tokio leži na potresno izjemno nevarnem območju Prav Tokio leži na stičišču treh tektonskih plošč (najpogosteje se potresi pojavijo tam, kjer se stikati tektonski plošči). Leta 1923 je mesto že doživelo enega od najbolj uničujočih potresov sodobnega časa. Umrlo je dvesto tisoč ljudi – takrat je v Tokiu živelo tri milijone ljudi. Odtlej so tla pod Tokiom mirna, kar pomeni, da se napetost kopiči že 90 let. In čim dlje se kopiči napetost med dvema tektonskima ploščama, tem močnejši je po navadi potres (glej: Bill Bryson, Kratka zgodovina skoraj vsega).

Mesto, ki čaka na svoj konec Bill McGuire, specialist za naravne nesreče z Univerzitetnega kolidža v Londonu, zato Tokio opisuje kot mesto, ki čaka na svoj konec. Druge napovedi so manj grozljive, a prav tako zelo resne.

Inštitut za raziskavo potresov na tokijski univerzi je tako leta 2012 izračunal, da je 98-odstotna verjetnost, da bo Tokio v prihodnjih 30 letih doživel potres magnitude 7. Verjetnost, da velemesto doživi močan potres do leta 2016, pa je 70-odstotna, piše britanski časnik The Guardian.

Hudi in najhujši scenariji Japonska vlada je decembra 2013 objavila poročilo, po katerem bo potres magnitude 7, katerega žarišče bo pod japonsko prestolnico in se bo verjetno zgodil v prihodnjih 30 letih, zahteval do 23 tisoč življenj, uničil več kot 600 tisoč stavb in povzročil za 800 milijard evrov škode.

Po najhujšem scenariju – če bo potres še močnejši (potres marca 2011 v bližini Fukušime, ki je terjal 23 tisoč življenj, je imel na primer magnitudo 9 in je bil najmočnejši zabeleženi potres v japonski zgodovini) – pa bo mrtvih 70 tisoč ljudi (11 tisoč zaradi cunamija), uničenih bo 1,33 milijona stavb, škode pa bo za 940 milijard evrov, piše japonski časnik Asahi Šimbun.

Beg iz Tokia? Minister za obnovo po potresu, ki je povzročil katastrofo v Fukušimi, Tatsuo Hirano, je sicer že leta 2012 miril prebivalce Tokia, naj se ne prestrašijo teh potresnih napovedi in naj ne zbežijo.

Res je tudi, da je protipotresna varnost na Japonskem zelo visoka. Novejše stavbe so zgrajene tako, da zdržijo močne potresne sunke, po potresu v Kobeju leta 1995, ki je terjal nekaj tisoč življenj (zlasti zaradi gorečih stavb), pa so se protipotresna varnostna merila pri gradnji še povečala.

V usodo vdani Japonci: Če bo potres, bo pač potres Seveda so prej omenjeni gospodarski razlogi krivi, da prebivalci Tokia ne odhajajo v druge, potresno sicer bolj varne, a tudi manj bogate dele države.

Kot je za ameriško revijo Time dejal znani japonski seizmolog Kacuhiko Išibaši, ki svari javnost pred hudim potresom, je poleg gospodarsko-socialnih vzrokov, ki ne spodbujajo odseljevanja iz cvetoče metropole, vzrok za neodhajanje tudi japonska vdanost v usodo: češ, če se bo že zgodil močan potres, pač ni mogoče nič pomagati.