Tito med zbledelim spominom in blagovno znamko

Kot je znano starejšim generacijam, ki so še občutile življenje v nekdanji SFRJ, je bila vrhunec dogodkov ob 25. maju izročitev štafetne palice predsedniku države Titu na stadionu JLA v Beogradu. Ob tem datumu je v Kumrovcu slovesno še danes, čeprav letos mineva že 32 let od Titove smrti. V zadnjih letih se tam zbere od 10 do 15 tisoč obiskovalcev, predvsem iz Hrvaške, Slovenije in tudi iz drugih držav nekdanje Jugoslavije. Dogodek, ki ga zdaj imenujejo Dan mladosti – radosti, bo v Kumrovcu jutri, saj je vedno prvo soboto po 25. maju, pripravlja pa ga Zveza društev Josip Broz Tito Hrvaške. Pred dnevi smo obiskali Kumrovec in se ob pripravah na letošnjo slovesnost pozanimali, kako ohranjajo Titovo dediščino in kako živi tako imenovani Tito turizem.

V primežu ideologije in stereotipov "Pri Titu je tako kot pri egipčanskih piramidah: kot je seveda tam marsikaj izgubilo sijaj, tudi podoba Josipa Broza - Tita bledi. Predvsem zato, ker se v zadnjih dvajsetih letih o Titu govori v glavnem o negativnostih, ki so se dogajale v času socializma, to je prevladujoča vsebina v medijih," je mnenja naš sogovornik Srečko Blažičko, namestnik načelnika občine Kumrovec. "Vsi so se bali pozitivno govoriti o Titu, mnogi še danes, tudi meni so dvakrat grozili s smrtjo, ko sem bil še načelnik občine," jedko nadaljuje Blažičko ob pojasnjevanju, zakaj je prizadevanje za objektivno podobo Tita v javnosti in njegovo pravo mesto v zgodovini tako zapleteno in naporno ter še vedno v primežu ideologije in stereotipov.

"Temu se drugače reče tudi človeška neumnost. Politiki se ukvarjajo s temami, ki jim gredo na roko danes ali jutri, ne gledajo pa 10, 15 let naprej, ne vidijo, kakšne ekonomske in druge posledice za regijo prinaša zatiranje 'Titovega lika in dela'. Pri nas, ki smo siromašna občina, to zelo občutimo," še naprej jezno pojasnjuje Blažičko.

Možnosti za velik preskok v razvoju Kumrovca? Kot pravi, so leta 2010 pripravili znanstveno srečanje na temo, ali sta Kumrovec in Tito lahko blagovni znamki, ki bi pospešili turistični razvoj in gospodarstvo v regiji. "Seveda je zunaj vsake pameti govoriti o Kumrovcu, pa ob tem ne omenjati Tita. Sklep vrhunskih znanstvenikov in ekonomistov je bil, da mora Kumrovec doživeti kvantni preskok in da je kraj tako kot Tito vsekakor obetavna blagovna znamka. Od tega bi lahko v prihodnosti dobro živelo nekaj deset tisoč ljudi," še pravi Srečko Blažičko.

Da sta Kumrovec in Tito še vedno magnet za turiste, priča podatek, da Kumrovec letno obišče okrog 50 tisoč ljudi, od tega 20 tisoč obiskovalcev iz tujine. Med njimi je največ Slovencev, ki zelo radi prihajajo s kolesi, sledijo Italijani, Madžari, pojavijo se tudi obiskovalci iz Avstralije, Kanade in ZDA, v zadnjem času pa vedno bolj opažajo tudi japonske in kitajske turiste.

Propadajoča spominski dom in politična šola Da pa je do kvantnega preskoka na turističnem področju še daleč, se prepričamo, ko obiščemo dva znamenita objekta, ki sta vselej vzbujala zanimanje ljudi ob obisku Kumrovca. Gre za nekdanji spominski dom iz leta 1974 (poznejši Hotel Kumrovec) in nekdanjo politično šolo, ki so jo odprli leta 1981 (zdaj Hotel Zagorje) in je le streljaj proč. Oba objekta propadata, v še posebej klavrnem stanju pa je stavba politične šole, kjer je bila po osamosvojitvi hrvaška vojska, po izbruhu vojne pa begunci in ki je v nasprotju s spominskim domom sploh ne varujejo več.

Opuščeni stavbi, ki sta nekoč prejemali nagrade za arhitekturno rešitev, sta v državni lasti, upravlja ju sklad za privatizacijo državnega premoženja, ki je objavil že nekaj razpisov za prodajo, a so bili vsi neuspešni. Čeprav se je začetna izklicna cena za oba objekta, 40 milijonov kun (nekoliko več kot pet milijonov evrov), najprej prepolovila, potem pa še zmanjšala, ju niso prodali. Zanimanje za objekta in s tem razvoj turizma v Kumrovcu, ki razpolaga s termalno vodo, so izrazili tudi v Termah Olimia prek svojega podjetja Terme Tuhelj, a posla, kot rečeno, niso sklenili. Zdaj so v Termah Tuhelj pripravljeni le na vložek v koncesijo za eno kuno, a zanima jih samo objekt nekdanjega spominskega doma.

Propadli razpisi po mnenju Blažička dokazujejo, da država nima vizije, kaj naj počne s tema objektoma, saj ju očitno ne želi niti prodati niti podariti občini Kumrovec, da bi sama poiskala rešitev zanju.

Titova rojstna hiša živi Povsem drugačno sliko pa v središču Kumrovca ponuja muzej Staro selo, ki spada pod okrilje Muzejev Hrvaškega Zagorja, katerih lastnik je prav tako država. Nekakšen etnološki muzej na prostem razpolaga s 45 objekti, največ zanimanja pa je seveda deležna rojstna hiša Josipa Broza - Tita. Kot pove Branka Šprem-Lovrić, vodja muzeja Staro selo, si bodo obiskovalci sobotne prireditve Dan mladosti – radosti v Kumrovcu lahko ogledali vse njihove zbirke, ob tem pa še posebej poudari, da bodo obiskovalcem odprli tudi vrata nekdanje Titove rezidence, kar se zgodi zelo redko.

Ker letos mineva 120 let od rojstva Josipa Broza - Tita, so pripravili tudi nekaj priložnostnih razstav: fotodokumentarno razstava o Titovih obiskih rojstne hiše po drugi svetovni vojni, razstavo o 70-letnici upora v Hrvaškem Zagorju, razstavo o razvoju šolstva v času Titove mladosti in razstavo Tito na poštnih znamkah sveta.

"Muzej Staro selo poleg svoje zgodovinske teže, povezane s Titom, prav tako demonstrira način življenja in bivanja tega dela Hrvaškega Zagorja na prelomu v 20. stoletje. Na sobotni prireditvi bo kakšnih deset demonstratorjev prikazovalo tradicionalne obrti, znanja in veščine, na primer delo v kovačnici v Brozovih, delo lončarjev, tkalcev in tako naprej," še pove naša sogovornica

Titove majice iskane, a to je premalo Čeprav so z obiskom muzeja Staro selo glede na krizne razmere še kar zadovoljni, pa je tudi Branka Lovrič kot naš prejšnji sogovornik prepričana, da bi se lahko v turističnem smislu naredilo veliko več. "Nekaj zaslužimo z vstopnicami in spominki, med katerimi se, kar zadeva Tita, najbolje prodajajo majice z njegovim portretom, podpisom in kakšnim drugim obeležjem. A brez urejene infrastrukture se kakšne resne turistične zgodbe v Kumrovcu ne da narediti," meni Lovrićeva.

To potrjujejo tudi podatki, da v Kumrovcu, kar zadeva nastanitvene zmogljivosti, premorejo le en hostel s 63 ležišči, ki so ga odprli pred kratkim, da v Kumrovec ne vozi več vlak in da je glavna cesta do kraja iz notranjosti Hrvaške že precej načeta.

Za rešitev labirinta Kumrovec in njegova prihodnost pa naša sogovornica ponuja zanimivo rešitev z znanim kitajskim pregovorom: "Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši."