Srbski parlament se je po sprejetju deklaracije, s katero je obsodil zločin nad bošnjaškim prebivalstvom Srebrenice julija 1995, danes ukvarjal s pripravo novega dokumenta.
Ta naj bi bil posvečen vsem žrtvam vojne v nekdanji Jugoslaviji, srbski poslanci pa naj bi se o njem izrekli na posebnem spomladanskem zasedanju.
Kolegij pod vodstvom predsednice srbske skupščine Slavice Đukić-Dejanović je obravnaval osnutek nove deklaracije, ki najostreje obsoja zločine, storjene tako nad pripadniki srbskega naroda, kot tudi nad pripadniki drugih narodov nekdanje Jugoslavije.
"Srbski parlament najostreje obsoja zločine nad svojimi državljani in pripadniki vseh drugih narodov v oboroženih spopadih na Hrvaškem, Bosni in Hercegovini, na Kosovu in med bombardiranjem Srbije s strani zveze Nato," je zapisano v osnutku deklaracije.
Srbija za nadaljevanje "procesa sprave"
Z novo deklaracijo naj bi "vse narode in narodnostne skupine" na ozemlju nekdanje Jugoslavije pozvali, da nadaljujejo "proces sprave in utrjevanja skupnega življenja", s čimer naj bi pripomogli, da se "izvršeni zločini nikoli več ne bi ponovili", je še zapisano v osnutku deklaracije.
Srbski parlament podpira iskanje vojnih zločincev
Obenem so v osnutku tudi zapisali, da srbski parlament v celoti podpira državne institucije, pristojne za preiskovanje zločinov, ki so bili med vojno storjeni nad Srbi. Hkrati pa parlament podpira tudi iskanje domnevnih vojnih zločincev in s tem povezano mednarodno sodelovanje.
Josipović in Tadić za izvensodno poravnano tožb
Poleg tega je v osnutku izražena tudi polna podpora skupini pravnikov, ki zastopa Srbijo na Meddržavnem sodišču v Haagu (ICJ) v primeru vzajemnih tožb za genocid, ki sta jih vložili Hrvaška in Srbija. Predsednika obeh držav, Ivo Josipović in Boris Tadić, sta sicer 24. marca v Opatiji po prvem srečanju, ocenila, da je medsebojni tožbi za genocid možno urediti z izvensodno poravnavo.
Koštunica bojkotiral kolegij
Demokratska stranka Srbije (DSS) pod vodstvom nekdanjega srbskega premiera Vojislava Koštunice je kolegij predsednice srbske skupščine Đukić-Dejanović bojkotirala. Omenjena stranka je bila sicer edina, ki je v torek glasovala proti deklaraciji, s katero je parlament obsodil zločin nad bošnjaškim prebivalstvom Srebrenice.
Srbija v deklaraciji ne priznava genocida
Sprejetje te deklaracije je od Beograda pred tremi leti zahtevalo Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ). ICJ je poboj kakih 8000 Bošnjakov s strani enot bosanskih Srbov takrat tudi označil kot genocid. Več mesecev pričakovana deklaracija pa besede genocid ne vsebuje. Zato so prebivalci Srebrenice, ki so preživeli poboj kakih 8000 Bošnjakov s strani enot bosanskih Srbov julija 1995, v odzivu poudarili, da deklaracija zanje ne pomeni nič.
1
