Evropska komisija je objavila pregled notranjega trga, ki je pokazal, da bi si morale države članice bistveno bolj prizadevati za prenos predpisov EU v svojo zakonodajo.
Trenutno 16 od 27 držav članic EU, tudi Slovenija, ne izpolnjuje cilja enoodstotnega zaostanka pri prenosu evropske zakonodaje.
Ta cilj so za zadnje poročevalno obdobje, to je zadnjih šest mesecev, leta 2007 določili predsedniki držav in vlad EU.
Slovenija ni prenesla 25 direktiv, kar je po navedbah komisije 1,6-odstotni zaostanek pri prenosu zakonodaje.
V povprečju 1,2 odstotka direktiv o notranjem trgu, za katere je rok za prenos že potekel, še ni prenesenih v nacionalne zakonodaje.
Državam članicam je uspelo skrajšati povprečni čas po roku za prenos
Po drugi strani pa je državam članicam uspelo skrajšati povprečni čas po roku za prenos, ki ga potrebujejo za prenos direktive EU v nacionalno zakonodajo, na pet mesecev in pol.
Poleg tega je na področju uporabe zakonodaje EU v primerjavi z letom 2007 zabeleženih za četrtino manj primerov kršitev.
Pri prenosu predpisov EU v nacionalno zakonodajo je še vedno najuspešnejša Malta, cilj pa so dosegle še Danska, Latvija, Irska, Estonija, Španija, Bolgarija, Francija, Slovaška, Nemčija in Grčija.
Proti Sloveniji odprtih 17 postopkov
Proti Sloveniji je trenutno na področju notranjega trga odprtih 17 postopkov, s čimer je med petimi državami z najmanj odprtimi postopki. Najmanj, in sicer deset, jih ima Litva.
Največ je odprtih postopkov proti Belgiji, in sicer 101. Sledijo Grčija z 81, Italija z 79 in Španija s 75.
Evropski komisar za notranji trg Michel Barnier je ob objavi pregleda poudaril, da igra notranji trg v času krize ključno vlogo pri reševanju Evrope iz gospodarske stagnacije.
Če ena članica zakonodaje ne izvaja, to vpliva na vse, zato komisar poziva vse države članice, naj ustrezno in pravočasno prenašajo evropske direktive v svoje zakonodaje.
Direktiva je zavezujoča le glede cilja, ki ga je potrebno doseči
Direktive so poleg uredb bistven del sekundarnega prava EU, ki je skupek vseh normativnih aktov, ki so jih EU institucije sprejele na osnovi pogodbenih določb.
Medtem ko je uredba zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah, je direktiva zavezujoča glede cilja, ki ga je treba doseči, vendar prepušča nacionalnim organom izbiro oblike in metod za njegovo uresničitev.
3
