Po prvi svetovni vojni so nastale številne pobude o povezovanju držav, stisnjenih med dva napadalna velikana - Nemčijo in Rusijo. Po eni od pobud bi bil sedež te zveze držav v Sloveniji.
Migrantska kriza, ki je jeseni zajela EU, je tudi zanetila spore med posameznimi državami znotraj EU. Zlasti višegrajska skupina srednjeevropskih držav (Češka, Poljska, Slovaška in Madžarska) vse bolj poudarja svojo identiteto.
Dudov Intermarij
Po svoji zmagi na letošnjih poljskih predsedniških volitvah je nacionalni konservativec Andrzej Duda celo napovedal razširitev višegrajske četverice v zavezniški blok držav med Baltskim ter Črnim in Jadranskim morjem.
Nekatere politične analitike je Dudov predlog takoj spomnil na predloge, ki jih je po prvi svetovni vojni dajal takratni poljski predsednik Jozef Pilsudski. Ta je predlagal zvezo držav med Baltskim, Črnim in Jadranskim morjem, torej povezavo Poljske, Litve, Latvije, Estonije, Finske, Belorusije, Ukrajine (obe državi sta nato postali del komunistične Sovjetske zveze, op. p.), Češkoslovaške, Madžarske, Romunije in Jugoslavije.
Poljske želje po krotenju Nemčije in Rusije
Ta načrtovana zveza držav je v poljščini dobila ime Miedzymorze oziroma latinsko Intermarium. Po propadu tega predloga je Pilsudski predlagal še drznejšo zvezo držav, v katero bi bile poleg Poljske vključene še baltske in skandinavske države, Češkoslovaška, Madžarska, Italija, Romunija, Bolgarija, Jugoslavija in Grčija.
Poljaki so s temi predlogi skušali neuspešno izpodbuditi zvezo držav, ki bi bila blok med dvema geopolitičnima in demografskima velikanoma na stari celini: Nemčijo na eni in Rusijo oziroma komunistično Sovjetsko zvezo na drugi strani.
Poraz Nemčije in Rusije je prinesel svobodo številnim narodom
Dejstvo je, da so se obnovitev poljske državnosti, ustanovitev baltskih držav in osamosvojitev narodov, ki so bili do prve svetovne vojne v okviru Avstro-Ogrske, lahko zgodile le zato, ker sta bili po prvi svetovni vojni v krizi tako Nemčija kot Rusija.
Nemčija je bila poraženka prve svetovne vojne in je le s silnimi napori rešila nekatera etnično nemška obmejna območja, da niso prišla pod Poljsko, ni pa mogla na primer doseči združitve nemške Avstrije in nemških etničnih ozemelj na Češkem z Nemčijo.
Ehrlichova zveza slovanskih držav
Tudi Rusija oziroma Sovjetska zveza je bila po prvi svetovni vojni zelo oslabljena – pod svojo oblastjo je zadržala Ukrajino in Belorusijo, a se morala sprijazniti z osamosvojitvijo Finske in baltskih držav. Ko sta se obe državi – Rusija (Sovjetska zveza) in Nemčija – spet postavili na noge, sta skupaj leta 1939 uničili Poljsko. Še pred tem so Nemci "pohrustali" Češko, leta 1940 pa so si Sovjeti podredili baltske države.
Podobno zamisel kot Pilsudski je imel tudi slovenski politik in zagovornik samostojne slovenske države Lambert Ehrlich (med drugo svetovno vojno so ga umorili komunisti). V času, ko je nacizem ogrožal srednjeevropske slovanske narode, je predlagal svoj načrt Intermarija: zvezo Poljske, Češke, Slovaške, Slovenije, Srbije, Bolgarija in Hrvaške.
Sedež Vmesnoevropske unije bi bil v Sloveniji
Ta zveza držav, sam jo je imenoval Vmesnoevropska unija, bi imela več kot sto milijonov prebivalcev, sedež pa bi imela v Sloveniji. S to zvezo držav bi se po Ehrlichovem mnenju slovanski narodi v Srednji Evropi dokončno obranili nemške nevarnosti. Glede na to, da je bil Ehrlich odločen nasprotnik komunizma, pa bi ta unija tudi branila Srednjo Evropo pred vplivom komunistične Sovjetske zveze. Tako kot načrt Pilsudskega se tudi Ehrlichov načrt ni uresničil.
Je pa po prvi svetovni vojni pod pokroviteljstvom Francije zaživela tako imenovana mala antanta, ki je združevala Češkoslovaško, Romunijo in Kraljevino SHS oziroma Jugoslavijo. Mala antanta je bila usmerjena predvsem proti Madžarski (delno tudi proti Avstriji), kjer so bile med obema svetovnima vojnama močne težnje po reviziji meja, ki so bile Madžarski vsiljene s trianonsko mirovno pogodbo leta 1920. Z vzponom Hitlerjeve Nemčije je mala antanta dokončno propadla leta 1938.
Po zlomu Nemčije srednjeevropski narodi pod sovjetsko nadoblast
Številni srednjeevropski narodi so bili nato najprej plen nemškega osvajanja, po porazu nacistične Nemčije pa prišli pod sovjetsko (rusko) nadoblast. Povojno Evropo je železna zavesa od Szczeczina do Trsta presekala na dvoje – vzhodno od te meje so s pomočjo Sovjetske zveze prišli na oblast komunisti.
Sovjetska zveza oziroma domači komunisti so z nasiljem zatirali težnje srednjeevropskih narodov, da bi se otresli sovjetsko-komunističnega vpliva: vstaja na Madžarskem leta 1956, praška pomlad na Češkoslovaškem leta 1968, vojaški režim na Poljskem leta 1981 …
Zlom Sovjetske zveze: osamosvajanje držav in narodov
Zlom velikana na vzhodnem robu stare celine, Sovjetske zveze, konec 80. let prejšnjega stoletja pa je znova prinesel svobodo srednjeevropskim in baltskim narodom, tako kot jo je prinesel zlom nemškega cesarstva in ruskega carstva ob koncu prve svetovne vojne.