Kljub gospodarski krizi je makedonska vlada odločena, da bo dokončala projekt Skopje 2014, s katerim naj bi makedonska prestolnica zasijala v neobaročni preobleki.
Od potresa 1963 je Skopje veljajo za arhitekturno nezanimivo prestolnico – stare neoklasicistične stavbe so se porušile, na njihovih ruševinah so zgradili konstrukte v maniri modernističnega socialističnega šika. Toda leta 2010 se je makedonska vlada odločila, da bo prestolnici vdahnila staro veličino. Še več, da jo bodo spremenili v bleščeče neobaročno mesto. Začeli so projekt Skopje 2014, ki naj bi si ga izmislil premier Nikola Gruevski, projekt pa se je popolnoma skladal z nacionalistično politiko vladajoče stranke VMRO-DPMNE.
Namesto na 207 že na 500 milijonih evrov
Proračun projekta je bil 207 milijonov evrov, s tem denarjem pa naj bi prenovili fasade, zgradili nove palače, postavili številne spomenike, polepšali mostove, zgradili nove stavbe ministrstev in postavili slavolok. Neuradne številke o ceni projekta se gibljejo okoli 500 milijonov evrov, projekt pa je financiran netransparentno in z očitki o korupciji.
Wagner, Čajkovski in Aleksander Veliki
Zdaj tik pred koncem projekta se Skopje spreminja v prestolnico zgodovinskega kiča. Najnovejša pridobitev je spomenik konjenika, ki stoji na Makedonskem trgu v središču mesta. Pred 30 metrov visokim spomenikom je fontana, kjer v kaskadah v rdeči, rumeni, modri in vijoličasti barvi hrumi voda, osem bronastih levov pa strumno stoji pred vodo. Nad njimi na stebru Aleksander Veliki na konju visoko v zrak vihti sabljo. Koreografija vodometa pa je usklajena z glasbo Wagnerja in Čajkovskega. Cena: 10,5 milijona evrov. Spomenik naj bi postal osrednji simbol mesta.
Pozlačeni mostovi
Na drugi strani Vardarja pa je podoben spomenik Aleksandrovega očeta Filipa II. Makedonskega: tudi njega obdajajo konji in vodne kaskade. Med njima pa se čez reko vzpenjata dva nova mostova, most umetnosti in most oko. Prvi ima 29 skulptur, drugi le 28, oba sta pozlačena in vsak od njiju je stal nekaj milijonov evrov. Podobno zlat je tudi most Goče Delčeva, ki stoji pred novo zgradbo narodno gledališče. Tega niso zgradili na novo, temveč le pozlatili, namestili nove neobaročne luči ter na vsako stran mostu postavili skulpturo leva.
Muzej VMRO
Poleg mostov so postavili tudi mnogo kulturnih ustanov. A če v drugih evropskih mestih muzeje in galerije gradijo v skladu z najnovejšimi arhitekturnimi smernicami in prav tekmujejo, kdo bo postavil bolj drzno stavbo muzeja, so v Skopju pri tem pretiravali v obratni smeri: njihovi muzeji so neobaročne in neoklasicistične palače, zgrajene na začetku 21. stoletja. Taka sta arheološki muzej in muzej makedonskega boja za neodvisnost, ki vključuje tudi oddelek za zgodovino VMRO in oddelek žrtev komunizma. Stavbo narodnega gledališča, ki je bila popolnoma uničena v potresu leta 1963, pa so rekonstruirali tako, kot je bila pred potresom.
Posebno mesto so imele v projektu vladne palače. Zgradili so novo finančno ministrstvo, ministrstvo za zunanje zadeve, sodišče, mestno hišo, stavbo agencije za telekomunikacije in ironično glede na očitke o koruptivni gradnji pri projektu tudi novo palačo finančne policije.
Bolgarski car na prestolu
Prav posebno mesto pa so imeli znotraj projekta spomeniki. Na Makedonskem trgu na prestolu sedi kolosalni Justian I., rojen v vasi blizu Skopja. Na drugi strani trga mu družbo v podobnem položaju dela bolgarski car Samuil, ki so ga iz marmorja izklesali v Firencah. Na sploh so večino marmornih spomenikov izdelali v Firencah. Predstavljajo makedonske heroje in svetnike, med njimi pa bo menda največji spomenik Materi Terezi, ki pa ga še niso začeli graditi. So pa že začeli rekonstrukcijo njene rojstne hiše.
Spomeniki Aleksandru so provokacija
Med spomeniki ima prav posebno mesto slavolok Porta Makedonija, ki stoji na osrednjem skopskem trgu. Načrt zanj je naredila mlada, popolnoma neznana, a očitno z vlado dobro povezana kiparka Valentina Stefanovska, ki je odgovorna tudi za spomenik Aleksandru Velikemu. Na 21 metrov visokem slavoloku so reliefi slavne makedonske zgodovine, vključno s pohodi Aleksandra Velikega. Grško zunanje ministrstvo je takoj ob odprtju slavoloka lani poslalo Makedoniji pritožbo zaradi reliefov, češ da Aleksander Veliki nima prav nič z makedonsko zgodovino in so njegovi spomeniki v Skopju zgolj provokacije.
Neslišna kritika
To je tudi ena od glavnih osti kritik projekta. Intelektualce skrbi, da vladajoča stranka tako brezsramno postavlja spomenike Aleksandru Velikemu, vedoč, da odnosi z Grčijo še vedno niso razčiščeni. Vlada pa zatrjuje, da projekt v ničemer ni proti Grčiji.
Heroji v kratkih hlačah
Še bolj so glasni arhitekti, ki svarijo, da se prestolnica spreminja v Las Vegas. Arhitekti občasno organizirajo proteste, a večjega odziva ni. Mediji vedo, da ni dobro preveč kritizirati vlado, saj lahko hitro ostanejo brez službe ali celo v zaporu. Kljub temu se ljudje norčujejo iz nekaterih spomenikov. Predvsem iz spomenika padlih herojev Makedonije, kjer so bili sprva vsi heroji goli, nato pa so se oblasti odločile, da je to preveč provokativno in so jim dodale kratke hlače.
Arhitekti predvsem opozarjajo na izničenje obnove po potresu leta 1963. "Obnova po potresu je bila enkratna priložnost sodobnega načrtovanja mesta. Vodili so jo združeni narodi in je bila simbol solidarnosti," je za nemški Der Spiegel dejal skopski arhitekt Boro Gadjovski. Boji se, da od načrta mesta, ki ga je takrat zasnoval japonski arhitekt Kenzo Tange, ne bo ostalo veliko. Zdaj pa namesto modernih postavljajo neobaročne stavbe. Zadnjo stavbo na Makedonskem trgu iz časa popotresne obnove mestnega trgovinskega centra so predelali tako, da so mu dodali neobaročno fasado.
Njegov kolega Filip Dubrovski pa opozarja, da projekt urbanistično ni dobro načrtovan: "Nove stavbe so postavili preblizu reke. Ko bodo poplave, bodo zelo verjetno poškodovane." Torej bo naravna katastrofa lahko priložnost za novo, protibaročno obnovo Skopja.