Sreda, 25. 9. 2019, 6.58
5 let, 1 mesec
Šarec se je srečal z zakoncema Trump
Premier Marjan Šarec, ki se v New Yorku udeležuje splošne razprave svetovnih voditeljev ob začetku 74. zasedanja Generalne skupščine ZN, je včeraj nastopil v razpravi na vrhu o trajnostnem razvoju, ki je namenjen celovitemu pregledu uresničevanja Agende 2030 za trajnostni razvoj. Poudaril je ambicioznost Slovenije za uresničevanje teh ciljev. Na sprejemu se je srečal tudi s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom in njegovo ženo, Slovenko Melanio Trump.
Gre za prvi vrh o ciljih trajnostnega razvoja po sprejetju agende septembra leta 2015. Agenda 2030 temelji na predhodnih mednarodnih zavezah, med najpomembnejše pa spadajo razvojni cilji tisočletja in Milenijska deklaracija. Agenda 2030 temelji na doseženih milenijskih ciljih, na podlagi katerih se spoprijema z izzivi, ki jih razvojnim ciljem tisočletja ni uspelo rešiti.
Hkrati Agenda 2030 obravnava cilje in področja, ki so po letu 2000 čedalje večji izzivi vsega sveta. Med drugim gre za demografske trende in gospodarsko rast, okoljsko degradacijo, naraščajoče neenakosti v državah in med njimi podnebne spremembe ter razvoj znanosti in tehnologije.
Po Šarčevem mnenju Slovenija ostaja ambiciozna pri doseganju trajnostnega razvoja
Premier Marjan Šarec je na vrhu nastopil v okviru dialoga voditeljev z naslovom Megatrendi in njihov vpliv na doseganje ciljev trajnostnega razvoja ter poudaril, da obstajajo jasne družbenoekonomske smernice, ki bodo vplivale na našo sposobnost izpolnjevanja vseh 17 ciljev trajnostnega razvoja.
Demografske spremembe, degradacija okolja, globalizacija in tehnološke inovacije so megatrendi, ki oblikujejo življenjsko raven in blaginjo jutrišnjega dne. Pomenijo priložnosti in izzive. Ti izzivi zahtevajo vodenje, odgovornost in dolgoročne ukrepe. Pri tem je nujno potrebno sodelovanje na državni, regionalni in svetovni ravni, se je zavzel Šarec.
Poudaril je, da Slovenija ostaja ambiciozna pri uresničevanju ciljev Agende 2030 in v letošnjem poročilu ZN o doseganju ciljev trajnostnega razvoja Agende 2030 je Slovenija na 12. mestu med 162 državami. Še zlasti je uspešna pri odpravljanju skrajnih oblik revščine in zagotavljanju dostopa do bolj zelenih virov energije.
Slovenija je leta 2017 sprejela novo strategijo razvoja Slovenije 2030. To je OECD prepoznala kot enega prvih nacionalnih razvojnih dokumentov na svetu, ki celostno povezujejo vsak razvojni cilj z Agendo 2030 in njenimi 17 cilji. Za leto 2020 je Slovenija napovedala že svoj drugi državni pregled uresničevanja Agende 2030, ki poteka na podlagi procesa visokega političnega foruma za trajnostni razvoj pod okriljem Ekonomskega in socialnega sveta ZN.
Smernice kažejo, da bo do leta 2030 v revščini živelo pol milijarde Zemljanov
Razvojni vrh je eden od petih, ki letos potekajo ob splošni razpravi. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres, s katerim se bo Šarec sestal v četrtek, je pozdravil napredek držav, vendar opozoril, da kot trenutno kaže, roki za cilje ne bodo doseženi. Nadaljujejo se spopadi, podnebna kriza, spolno nasilje in vztrajne neenakosti.
Generalni sekretar Antonio Guterres "Polovica svetovnega bogastva je v rokah ljudi, ki lahko sedejo za eno konferenčno mizo, in kot kaže zdaj, bo do leta 2030 v revščini ostalo skoraj 500 milijonov ljudi," je dejal Guterres.
Pozval je h globalni akciji na področju preprečevanja spopadov, financiranja razvoja, podnebne krize ter gradnje partnerstev med vladami, civilno družbo, mediji in zasebnim sektorjem.
Predsednik Generalne skupščine ZN Tijjani Mohamed Bande, s katerim se bo Šarec prav tako sestal v četrtek, je pozdravil sprejetje politične deklaracije vrha, ki poziva k okrepljeni akciji za doseganje razvojnih ciljev, države pa se zavezujejo, da bodo mobilizirale financiranje, izboljšale nacionalne implementacije in utrdile ustanove.
Finska se je na primer zavezala, da bo ogljično nevtralna do leta 2035, Mehika bo zagotovila dostop do interneta za vse svoje prebivalce, Maldivi so vzpostavili partnerstva s podjetji in tako naprej.
Na srečanju s predsednikom Trumpom
Šarec se je v torek udeležil še odprtja splošne razprave 74. zasedanja Generalne skupščine ZN in kosila za voditelje delegacij v organizaciji Guterresa. Na programu je imel tudi srečanje s predsednikom Gane Nano Addom Dankwo Akufo-Addojem, večer pa je skupaj z drugimi voditelji sklenil na tradicionalnem sprejemu države gostiteljice za vodje delegacij v organizaciji predsednika ZDA Donalda Trumpa in prve dame ZDA Melanie Trump.
Danes ima na programu udeležbo na dogodku v okviru Bloombergovega globalnega poslovnega foruma, neformalno pa naj bi obiskal tudi slovensko cerkev sv. Cirila na Manhattnu in patra Martina Krizologa.
Zunanji minister Miro Cerar je Šarca spremljal na odprtju splošne razprave in srečanju s predsednikom Gane, sam pa je imel še dvostransko srečanje s kolegom iz Moldavije Nicujem Popescujem in srečanje na visoki ravni na temo Sirije v organizaciji EU.
Danes ima na programu nastop na konferenci o Pogodbi o celoviti prepovedi jedrskega orožja (CTBT), udeležbo na dogodku Koalicije za medijsko svobodo, na ministrskem srečanju skupine G3 (Global Governance Group), na ministrskem kosilu Srednjeevropske pobude in na transatlantski večerji zunanjih ministrov, ki jo gosti državni sekretar ZDA Mike Pompeo.
31