Razmere v oblegani nuklearki vse nevarnejše

18.33 IAEA: Po novih napadih ogrožena varnost v Zaporožju

Iz Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) so danes posvarili, da so razmere v oblegani ukrajinski jedrski elektrarni Zaporožje vse nevarnejše. Potem ko so bili v novih napadih uničeni električni vodi v bližnjem kraju Enerhodar in se je tam zgodil popoln izpad elektrike, je namreč elektrarna odrezana od zunanje oskrbe z elektriko.

"Danes sem od uslužbencev IAEA na terenu izvedel, da se je preteklo noč v jedrski elektrarni Zaporožje zgodil nevaren razvoj dogodkov," je po poročanju tujih tiskovnih agencij v izjavi zapisal prvi mož IAEA Rafael Grossi. Kot je pojasnil, je bila v obstreljevanju ranžirne postaje termoelektrarne v Enerhodarju uničena električna infrastruktura, zaradi česar je mesto ostalo povsem brez elektrike.

Kot je opozoril, je zato pod vprašajem ohlajanje jeder reaktorjev in jedrskih odpadkov v Zaporožju, to pa bi lahko vodilo v jedrsko nesrečo. "Razmere so nevzdržne, vse bolj nevarno je," je poudaril Grossi ter znova pozval k takojšnji ustavitvi vseh spopadov na območju in vzpostavitvi demilitarizirane cone.

Pojasnil je še, da ukrajinski upravljavec elektrarne razmišlja o ustavitvi še zadnjega delujočega reaktorja. Ker se spopadi v bližini elektrarne še krepijo, namreč ni verjetno, da bo mogoče zunanjo oskrbo z elektriko obnoviti. Poleg tega v Enerhodarju ni ne vode ne elektrike, tako da verjetno kmalu ne bo več na voljo dovolj ukrajinskega osebja za varno delovanje jedrske elektrarne.

Dva predstavnika IAEA, ki sta po nedavnem obisku 14-članske ekipe agencije ostala v Zaporožju, sicer ostajata na položaju.

Direktor jedrske elektrarne je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal, da ruski vojaki zlorabljajo osebje elektrarne.

17.04 Rusija v Harkov pošilja okrepitve

Rusija je danes sporočila, da v regijo Harkov na severovzhodu Ukrajine pošilja dodatne vojaške enote. Odločitev Kremlja prihaja po trditvah Kijeva, da je ukrajinskim silam na jugu in vzhodu države v zadnjem tednu uspelo zasesti več kot tisoč kvadratnih kilometrov ozemlja. V zvezi Nato in ZDA menijo, da so novice z ukrajinskih bojišč spodbudne.

Iz ukrajinske vojske so že v četrtek sporočili, da so njihove sile na območju Harkova zavzele več kot 20 krajev, ki so jih doslej zasedale ruske sile, ter v samo treh dneh napredovale za kar 50 kilometrov za sovražnikovo linijo. Prav tako naj bi ukrajinske enote pomembno napredovale v južni regiji Herson, kjer naj bi prav tako ponovno zasedle številna naselja, kot tudi v Donbasu.

V Ukrajini je bilo sicer že pred nekaj dnevi mogoče slišati, da so ukrajinske sile na območju Harkova dosegle pomemben preboj, vendar tega pred tem uradno ni potrdil nihče. Če so navedbe Kijeva resnične, bi bilo napredovanje ukrajinske vojske v Harkovu po pisanju BBC najhitrejši premik frontne linije vse od marčevskega hitrega umika ruskih sil s položajev okoli Kijeva.

Rusija trditve Kijeva glede velikih uspehov v Harkovu sicer zavrača, a je danes kljub temu napovedala napotitev okrepitev v to regijo. Ruski državni mediji so prikazovali posnetke kolon tankov, podpornih vozil in artilerije, označenih s črko Z, simbolom ruske agresije na Ukrajino, kako se pomikajo v smeri Ukrajine.

S strani Moskve nastavljeni uradnik v regiji Harkov Vitalij Gančev je ob tem na televiziji zatrdil, da za kraj Balaklija, ki naj bi ga Ukrajina po lastnih navedbah že zasedla, potekajo "srditi boji". Kot je priznal, ruske sile Balaklije trenutno resda ne nadzorujejo, a se ne predajajo in poskušajo od tam pregnati ukrajinske vojake.

Ameriški državni sekretar Antony Blinken, ki je v četrtek nenapovedano obiskal Kijev, danes pa je bil na sedežu Nata v Bruslju, je medtem po poročanju AFP menil, da Rusija v Ukrajini očitno plačuje "ogromno ceno". Kako velike izgube je utrpela, po njegovem dokazuje tudi odločitev Kremlja o namestitvi okrepitev v Harkovu.

Obrambni minister ZDA Lloyd Austin, ki je na obisku v Pragi, je poročila o ukrajinskih uspehih v Hersonu in Harkovu označil kot "zelo, zelo spodbudna".

Prvi mož Nata Jens Stoltenberg je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa na skupni novinarski konferenci z Blinknom menil, da je vojna v Ukrajini prešla v "kritično fazo". Po zaslugi pomoči zavezniških držav je ukrajinska vojska zdaj v položaju, ko lahko ustavi rusko ofenzivo v Donbasu in tam spet zavzame ozemlje. Ključno je, da se podpora Zahoda zaradi energetske draginje in naraščajočih življenjskih stroškov ne ustavi, je poudaril.

14.28 V le 72 urah popoln preobrat v Ukrajini: "V septembru smo osvobodili več kot …"

"Naši junaki so osvobodili že več deset naselij, od začetka septembra smo osvobodili več kot tisoč kvadratnih kilometrov ozemlja," je včeraj po poročanju The Guardiana dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. V zadnjih 72 urah naj bi ukrajinska vojska tako prodrla od 20 do 50 kilometrov (različni zahodni viri navajajo različne številke) globoko na ozemlje pod nadzorom ruske vojske.

“Kupyansk”
Good lord, what’s going on. pic.twitter.com/t0mZbKml39

— Illia Ponomarenko 🇺🇦 (@IAPonomarenko) September 9, 2022

V zadnjih dneh pa se je na spletu pojavilo na desetine fotografij in videoposnetkov (katerih verodostojnosti ni mogoče preveriti) ukrajinskih vojakov na območjih, ki so bila še pred dnevi pod nadzorom ruske vojske.

Yesterday vs Today pic.twitter.com/jLFk2A8IIj

— Illia Ponomarenko 🇺🇦 (@IAPonomarenko) September 9, 2022

Ameriški think-thank Vojni inštitut tudi zato napoveduje, da bo v naslednjih dneh ukrajinska vojska najverjetneje spet prevzela nadzor nad nekaterimi največjimi mesti v regiji Donbas. Prva tarča Ukrajincev naj bi bilo mesto Kupjansk, do katerega naj bi branitelji Ukrajine že dospeli.

.@ZelenskyyUa
⚡Today, Ukrainian service members have liberated the town of Balakliya, Kharkiv region. pic.twitter.com/XclzDAP3LB

— Defense of Ukraine (@DefenceU) September 8, 2022

14.05 Ukrajina od Rusije terja 300 milijard dolarjev vojne odškodnine

Ukrajina od Rusije terja 300 milijard ameriških dolarjev vojne odškodnine, je dejal ukrajinski minister za pravosodje Denis Maljuska. Kot je še dejal v izjavah, ki jih je danes objavila nemška medijska skupina Funke, Kijev pripravlja resolucijo Generalne skupščine ZN, s katero bi vzpostavili mednarodni mehanizem za odškodnine.

"Hočemo odškodnino za vso škodo, ki jo je Rusija z vojno povzročila Ukrajini," je poudaril minister, navedbe povzema nemška tiskovna agencija dpa.

Ruska invazija na Ukrajino, ki se je začela 24. februarja, je po nekaterih ocenah na ukrajinski infrastrukturi povzročila za več kot 300 milijard dolarjev škode, kolikor zahteva Kijev. To je po navedbah dpa skupen znesek vseh sredstev ruske centralne banke v državah skupine sedmih najmočnejših svetovnih gospodarstev (G7), ki so bila v okviru sankcij proti Rusiji zamrznjena.

Poleg dostopa do zamrznjenih ruskih sredstev Kijev po besedah ministra Maljuske zahteva tudi sredstva ruskih državnih podjetij v tujini ter premoženje, ki so ga zaradi vojne v Ukrajini zasegli ruskim oligarhom.

11.20 Ruski vojaki dezertirajo v civilnih oblačilih 

Ukrajinska vojska trdi, da so ruske sile v regiji Harkov izgubile ogromno vojakov, mnogi pa naj bi slačili uniforme, da jih ne bi prepoznali civilisti. 

"Nekatere sovražne enote so utrpele ogromne izgube," so sporočili iz generalštaba ukrajinskih oboroženih sil. "Vojaki dezertirajo v civilnih oblačilih in se poskušajo vrniti na ozemlje Rusije. Čez dan smo zabeležili več kot 15 takih primerov," je dodal.

V štabu so ponovili oceno ukrajinske vojske, da je v treh dneh napredovala skoraj 50 kilometrov na ozemlje pod ruskim nadzorom in da se Rusi umikajo.

9.05 Ukrajinci: Do zdaj je bilo ubitih 51.900 ruskih vojakov 

Do zdaj je bilo ubitih 51.900 ruskih vojakov, so v dnevnem poročilu o razmerah na bojišču sporočile ukrajinske oborožene sile. Uničenih je bilo še 2.122 tankov, 239 letal, 211 helikopterjev ter 3.399 vozil in cistern z gorivom, povzema Index.

These are the indicative estimates of Russia’s combat losses as of Sept. 9, according to the Armed Forces of Ukraine. pic.twitter.com/LQDLi90MEd

— The Kyiv Independent (@KyivIndependent) September 9, 2022

8.45 Poljska kupuje 96 ameriških jurišnih helikopterjev apache

Poljska je Združenim državam Amerike poslala povpraševanje za nakup 96 jurišnih helikopterjev apache, je v četrtek na družbenih omrežjih zapisal poljski obrambni minister Mariusz Blaszczak. Po njegovih besedah bodo prvi dobavljeni helikopterji priključeni enoti, ki se že ponaša z ameriškimi tanki abrams, poroča poljska tiskovna agencija PAP.

Kolejne dobre wieści! Wystosowaliśmy zapytanie ofertowe do USA dotyczące pozyskania 96 śmigłowców AH-64E APACHE w najnowszej wersji GUARDIAN na potrzeby Lotnictwa Wojsk Lądowych. Wraz ze śmigłowcami pozyskamy również transfer technologii. pic.twitter.com/VdZUybVRCc

— Mariusz Błaszczak (@mblaszczak) September 8, 2022

Blaszczak se je v četrtek udeležil pogovorov z državami zaveznicami o vojaški pomoči Ukrajini v ameriškem vojaškem oporišču v Ramsteinu v Nemčiji, kjer se je po lastnih besedah srečal tudi z obrambnim ministrom ZDA Lloydom Austinom, poroča STA. Kot je dodal, sta se pogovarjala ne samo o modernizaciji poljskih oboroženih sil, pač pa tudi o prisotnosti ameriške vojske na Poljskem.

Ameriški veleposlanik v Varšavi Mark Brzezinski je v odzivu na ministrovo objavo na Twitterju zapisal, da bi Poljska z nakupom 96 helikopterjev postala država z drugo največjo floto apachejev, takoj za ZDA.

Kot navaja nemška tiskovna agencija dpa, je Poljska v zadnjih mesecih okrepila svoje sile z rabljenimi in novimi ameriškimi tanki tipa abrams, s katerimi so nadomestili tanke sovjetske izdelave, ki so jih namenili sosednji Ukrajini za obrambo pred rusko agresijo.

Konec avgusta je Blaszczak že napovedal, da bo Poljska od Južne Koreje kupila skoraj 400 tankov in samovoznih oklepnih havbic. Posel sta državi sklenili julija in je po pisanju južnokorejskih medijev vreden več milijard evrov. Še pred tem je v začetku julija naznanil nakup 32 večnamenskih vojaških helikopterjev AW149 od italijanskega orožarskega podjetja Leonardo v vrednosti 1,75 milijarde evrov.

7.00 Ruski desničarji ostro nad Kremelj 

"Vojna v Ukrajini se bo nadaljevala do popolnega poraza Rusije," je v ponedeljkovem videonagovoru svojim 430 tisoč sledilcem na Telegramu dejal Igor Girkin, skrajno desni ruski nacionalist.

"Izgubili smo že, vse preostalo je samo vprašanje časa," je povedal Girkin, nekdanji polkovnik ruske obveščevalne službe (FSB), ki je leta 2014 postal poveljnik proruskih separatističnih sil. 

Girkin je eden najglasnejših ultranacionalističnih in vojnih blogerjev, ki so začeli grajati Kremelj, ker ni dosegel svojih taktičnih ciljev, piše The Guardian. Foto: Dom kobb, CC BY-SA 4.0

Po zadnji ukrajinski protiofenzivi na jugu in severovzhodu države se kritike blogerjev samo še stopnjujejo. Kritizirajo Kremelj, neustrezno delovanje vojske v vojni, ruskega predsednika Vladimirja Putina pa so pozvali, naj razglasi vsesplošno mobilizacijo.

"Rusi so vedno bolj jezni, in to zaradi očitnega razloga," je za The Guardian dejal strokovnjak za ruska varnostna vprašanja Mark Galeotti. 

V sredo je ukrajinska vojska namreč izvedla nenaden protinapad blizu Harkova, drugega največjega mesta v državi, obkolila Balaklijo, strateško pomembno mesto s 27 tisoč prebivalci, in ponovno zavzela več manjših naselij.