Ponedeljek, 10. 3. 2014, 11.25
8 let, 7 mesecev
Rusija potopila tri ladje in Ukrajini zaprla dostop do Črnega morja
V dneh pred referendumom na Krimu, napovedanim za nedeljo, se samooklicane proruske oblasti na polotoku že pripravljajo na priključitev Rusiji.
Ruska stran se z ameriškim konceptom, predstavljenim v dokumentu, ki so ga prejeli v petek, ne strinja, ker izhaja iz predpostavke o domnevnem sporu med Rusijo in Ukrajino in sprejema izvršeno dejstvo, je poudaril Lavrov. Drugih podrobnosti o vsebini predlogov iz Washingtona ni navedel, je pa napovedal, da bodo čez lužo kmalu poslali svoj dokument.
"Jasno si želimo pot pogovorov in sporazuma. Še vedno ni prepozno, nekaj časa še ostaja," je poudaril Seibert. Ob tem pa je opomnil na časovnico, ki si jo je EU zadal v zvezi z uvedbo sankcij proti Rusiji. Nemčija je po njegovih besedah pripravljena na "široko paleto gospodarskih ukrepov".
Češki zunanji minister Lubomir Zaoralek je medtem zavrnil primerjave med stanjem na Krimu in na Kosovu. Kot je poudaril, Kosova ni zasedla nobena sila, na Krimu pa ni bilo nasilja nad prebivalci.
Tako po besedah Zaoraleka odcepitve Krima od Ukrajine nikakor ne bi smeli zagovarjati z analogijo s Kosovom, ki se je odcepilo od Srbije. Če bi tolerirali kaj takega, bi pristali v džungli, v kateri ne bi veljala nobena pravila več, je poudaril.
Vzporednice med dogajanjem na Krimu in na Kosovu je v zadnjih tednih večkrat poudarjal češki predsednik Miloš Zeman. Ta je menil, da mednarodna skupnost v ukrajinski krizi žanje sadove, ki jih je posadila s precedenčnim primerom dopuščene odcepitve dela neke suverene države – Kosova. Zeman je spodbudil k uporabi enakih meril za vse.
Xi je v pogovoru opozoril na zapleten položaj v Ukrajini. "V trenutnih okoliščinah morajo vse strani ostati mirne in zadržane ter se izogniti korakom, ki bi lahko vodili k eskalaciji napetosti," je poudaril. Izrazil je upanje, da bo stranem v sporu v Ukrajini uspelo "preseči razlike z dialogom in posvetovanji". Pred tem se je izrekel proti grožnjam s sankcijami v mednarodnih odnosih.
Napovedal je tudi, da bodo po priključitvi Rusiji na Krimu pol leta enakovredno uporabljali ukrajinsko grivno in ruski rubelj, plače pa bodo izplačevali v rubljih, v tej valuti bodo prav tako označene cene.
Premier Krima Sergej Aksjonov je zagotovil, da se bodo v primeru priključitve Rusiji prebivalci lahko svobodno odločali o državljanstvu in da bosta na polotoku uradni jezik samo ruščina in krimska tatarščina. Kot je še napovedal, bo za varnost na voliščih skrbelo več kot 1.500 oboroženih moških, pripadnikov lokalnih enot samoobrambe kot tudi lastne krimske vojske.
Predsedujoči Svetu Evrope, avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz, pa je ob obisku v Kijevu napovedal, da bo Beneška komisija, ki je vetovalni organ SE, proučila zakonitost krimskega referenduma. Kot je dejal, bi se Beneška komisija lahko o tem odločila že v petek.
Rusija je poleg tega namerno razstrelila tri ladje na vhodu v jezero Donuzlav na zahodni obali Krima, s čimer je zaprla izhod ukrajinskim ladjam do Črnega morja.
Ukrajinski častniki iz bližnjega pomorskega oporišča Novoozerne, ki je eno od štirih največjih na Krimu, poudarjajo, da je Rusija to storila, da njihove ladje ne bi mogle priti do največjega ukrajinskega vojaškega oporišča v Odesi, ki je na zahodu države in je največje pristanišče v državi. Če ne bi bilo blokade, bi lahko z ladjami odpluli do Odese in preprečili, da bi mesto zavzele ruske sile, so poudarili.
Sevastopol z več kot 300 tisoč prebivalci, od katerih jih je več kot 70 odstotkov Rusov, ni del avtonomne republike Krim, ampak ima poseben status in je pod neposredno upravo Kijeva. Tako kot v Krimu so tudi mestne oblasti tu za 16. marec razpisale referendum o priključitvi Rusiji.