SiolNET. Novice Svet
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Rusi: Zbombardirali smo Ukrajince na Kačjem otoku. Ukrajinci: Poglejte ta videoposnetek. #vŽivo

10

termometer

134. dan ruske invazije na Ukrajino. Če želi Zahod poraziti Rusijo na bojišču, naj le poskusi, je v ostrem nagovoru poslancem dume danes dejal ruski predsednik Vladimir Putin. Hkrati je posvaril, da se Rusija v Ukrajini šele ogreva. Medtem tudi nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev Zahodu grozi z uničenjem človeške vrste, se bo ruski zunanji minister Sergej Lavrov udeležil srečanja G20, kjer bodo tudi njegovi kolegi iz držav Zahoda. Rusija pa je danes sporočila, da je njena vojska pobila vse ukrajinske vojake, ki so na Kačjem otoku poskusili dvigniti ukrajinsko zastavo. 

Pregled pomembnejših dogodkov dneva:

21.12 Putin: Če nas želi Zahod premagati na bojišču, naj le poskusi
19.58 Nasa: Rusija zasedla 22 odstotkov ukrajinskih kmetijskih zemljišč
18.59 Medvedjev: Kdo je neumnež, ki želi soditi Rusiji, državi z največjim jedrskim arzenalom
16.33 Finska spremenila zakon za okrepitev nadzora na meji z Rusijo
16.25 Kijev po odstopu z zahvalo Johnsonu, v Kremlju zadovoljni
14.26 Ruska ladja z domnevnim ukrajinskim žitom iz Turčije nazaj v ruske vode
12.22 Rusi: Zbombardirali smo Ukrajince na Kačjem otoku. Ukrajinci: Poglejte ta videoposnetek.
8.21 Litva Ukrajini pošilja bojni dron, kupljen s pomočjo množičnega financiranja
7.02 "Obstoj celotne človeške rase …"
6.33 Na Baliju srečanje zunanjih ministrov G20, prihaja tudi Lavrov

21.12 Putin: Če nas želi Zahod premagati na bojišču, naj le poskusi

Če želi Zahod poraziti Rusijo na bojišču, naj le poskusi, je v ostrem nagovoru poslancem dume danes dejal ruski predsednik Vladimir Putin. Hkrati je posvaril, da se Rusija v Ukrajini šele ogreva, in dodal, da invazija na sosednjo državo predstavlja prehod v "večpolarni svet", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V enem svojih najostrejših govorov, odkar je Rusija 24. februarja napadla Ukrajino, se je Putin obregnil ob "totalitarni liberalizem", ki ga po njegovih besedah Zahod skuša vsiliti vsemu svetu. Meni, da si večina držav ne želi slediti temu zahodnemu modelu in da so naveličane poniževanja pred tistimi, ki se imajo za večvredne. Pri tem je poudaril, da posredovanje Moskve v prozahodni Ukrajini pomeni prehod v večpolarni svet.

"Danes slišimo, da nas želijo premagati na bojišču. Kaj pa lahko rečemo glede tega? Naj le poskusijo," je še dejal in Zahodu pripisal krivdo za trenutno dogajanje v Ukrajini, poroča nemška tiskovna agencija dpa. "Velikokrat smo slišali, da se želi Zahod boriti z nami do zadnjega Ukrajinca, kar pa je tragedija za ukrajinsko ljudstvo," je opozoril.

Hkrati je naznanil, da se Rusija v Ukrajini šele ogreva, in ponovil, da nikakor ne zavrača mirovnih pogajanj, a dlje, kot bo trajala vojna, manjše bodo možnosti za kakršnekoli pogovore. Ob tem je zatrdil, da bo ruska vojska uresničila zadane cilje.

Poslance je pohvalil kot "prave državnike in domoljube", ki so od začetka podpirali "posebno vojaško operacijo" v Ukrajini. "Obstaja veliko strank, a samo ena domovina, in nič ni pomembnejše od usode domovine," je še dodal.

19.58 Nasa: Rusija zasedla 22 odstotkov ukrajinskih kmetijskih zemljišč

Ruske sile trenutno nadzirajo približno 22 odstotkov ukrajinskih kmetijskih površin, kar ima drastičen vpliv na eno glavnih svetovnih dobaviteljic žita in jedilnih olj, je danes sporočila ameriška vesoljska agencija Nasa in hkrati opozorila, da se trenutno nahajamo šele v začetni fazi prehranske krize, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Satelitski podatki, ki so jih analizirali Nasini strokovnjaki, kažejo, da ima Rusija zaradi zasedbe velikih delov vzhodne in južne Ukrajine nadzor nad zemljišči, na katerih se pridela 28 odstotkov vseh zimskih pridelkov v državi, predvsem pšenice, oljne repice, ječmena in rži, ter 18 odstotkov poletnih pridelkov, predvsem koruze in sončnic.

Po mnenju Nase bi lahko motnje pri setvi in žetvi − zaradi bega ljudi pred vojno in pomanjkanja delovne sile, uničenja pridelovalnih površin v obstreljevanju ipd. − močno vplivale na svetovno preskrbo s hrano.

Po ameriških podatkih je Ukrajina pred vojno dobavljala 46 odstotkov sončničnega olja, s katerim se trguje na svetovnih trgih, devet odstotkov pšenice, 17 odstotkov ječmena in 12 odstotkov koruze.

Rusija je med invazijo blokirala izvoz hrane iz Odese, glavnega pristanišča ob Črnem morju, ter na nekaterih območjih uničila skladiščno in prometno infrastrukturo. To pomeni, da imajo kmetje po vsej državi, zlasti pa na zasedenih območjih, manj možnosti, da bi svojo proizvodnjo spravili v skladišča in na trge.

"Smo v začetni fazi prehranske krize, ki bo verjetno na nek način prizadela vse države in ljudi na Zemlji," je opozoril direktor Nasinega programa Harvest Inbal Becker-Reshef, ki uporablja podatke ameriških in evropskih satelitov za preučevanje svetovne proizvodnje hrane.

18.59 Medvedjev: Kdo je neumnež, ki želi soditi Rusiji, državi z največjim jedrskim arzenalom

Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je dejal, da bi lahko zahodni poskusi kaznovanja jedrske sile, kot je Rusija, za vojno v Ukrajini, ogrozili vse človeštvo. 

"Nesmiselno je pomisliti na kaznovanje države, ki je ena največjih jedrskih sil in potencialno lahko ogrozi človeštvo," je za Telegram povedal Medvedjev, ki je zdaj namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta.

"Poskuse ustvarjanja sodišč za tako imenovano preiskavo ruskih operacij sem imenoval za nore. Ti predlogi so pravno nični. Ideja, da bi kaznovali državo, ki ima največji jedrski arzenal, je sama po sebi absurdna in potencialno ogroža obstoj človeštva," pa je Medvedjev povedal v svojem govoru na Mednarodnem pravnem forumu v Sankt Peterburgu.

"Kdo je ta neumnež, ki zahteva sojenje Rusiji? Amerika. Vietnam in Koreja, države Zahodnega Balkana in Irak, Afganistan in Sirija se dobro zavedajo, kako katastrofalne so lahko posledice takšnih vdorov," je posvaril Medvedjev.

16.33 Finska spremenila zakon za okrepitev nadzora na meji z Rusijo

Finski parlament je danes glasoval za spremembo zakona o mejni straži, ki bo omogočila postavitev trdnejše ograje na 1.300 kilometrov dolgi vzhodni meji z Rusijo. S tem se želijo v Helsinkih izogniti morebitnim poskusom Rusije, da bi s pošiljanjem migrantov na mejo vršila politični pritisk na finske oblasti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Finska je nedavno zaradi ruske agresije na Ukrajino opustila svojo dolgoletno politiko nevtralnost in vložila prošnjo za vstop v zvezo Nato. V strahu, da bi Moskva zdaj lahko migrante uporabljala za politični pritisk na državo, je parlament v Helsinkih sprejel amandma zakona o mejni straži.

Ta bi vladi omogočil izgradnjo ograje ali drugih ovir na 1.300 kilometrov dolgi vzhodni meji te nordijske države z Rusijo. Cilj je izboljšati operativno zmogljivost mejne straže pri odzivanju na hibridne grožnje, je za AFP povedala svetovalka na finskem notranjem ministrstvu Anne Ihanus.

Prav tako bo sprememba zakona omogočala tudi zaprtje mejnih prehodov in koncentracijo prosilcev za azil na določenih točkah v primeru obsežnega poskusa prehoda meje.

Finske meje so zdaj zavarovane z lahkimi lesenimi ograjami, katerih namen je predvsem preprečiti, da bi živina zašla na napačno stran. Po vsej verjetnosti pa nova ograja ne bo pokrivala celotne vzhodne meje, ampak bo usmerjena na lokacije, ki veljajo za najpomembnejše, je dejala Sanna Palo iz finske mejne straže.

Finske oblasti so sprejele tudi spremembe zakona o izrednih razmerah, v skladu s katerimi bi opredelitev "izrednih razmer" bolje upoštevala različne novodobne hibridne grožnje, še navaja AFP.

16.25 Kijev po odstopu z zahvalo Johnsonu, v Kremlju zadovoljni

Po odstopu britanskega premierja Borisa Johnsona z vrha konservativne stranke, s katerim se odpira pot tudi za zamenjavo na vrhu britanske vlade, so se danes med drugim odzvali v Kijevu in Moskvi. Medtem ko so se v ukrajinski prestolnici Johnsonu zahvalili za podporo, v Kremlju upajo na "strokovnejše ljudi", ki bodo reševali stvari z dialogom.

Kijev se je zahvalil Johnsonu za podporo Ukrajini v "najtežjih časih" po ruski invaziji. "Hvala, Boris Johnson, ker /.../ si bil vedno v ospredju podpore Ukrajini," je na Twitterju sporočil svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak. "Biti vodja pomeni priti prvi v Kijev kljub raketnemu obstreljevanju," je med drugim še zapisal.

Britanski premier je namreč eden odločnejših podpornikov Ukrajine pri njenem spoprijemanju z rusko agresijo. Od začetka invazije je že dvakrat obiskal Kijev, Velika Britanija pa je Ukrajini namenila izdatno, tudi vojaško, pomoč.

Kremelj medtem upa, da bodo v Veliki Britaniji na oblast zdaj prišli "strokovni ljudje, ki bodo sposobni reševati probleme z dialogom", navedbe tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova navaja francoska tiskovna agencija AFP.

14.26 Ruska ladja z domnevnim ukrajinskim žitom iz Turčije nazaj v ruske vode

Tovorna ladja pod rusko zastavo, ki prevaža domnevno v Ukrajini ukradeno žito, je skoraj teden dni po prihodu odplula stran od turške obale in se vrnila v ruske teritorialne vode, je danes dejal turški vir. Ladja, ki naj bi pretekli četrtek izplula iz ukrajinskega pristanišča Berdjansk pod ruskim nadzorom, naj bi bila še vedno natovorjena z žitom.

Kot je bilo razvidno s spletne strani marinetraffic.com, ki v živo sledi pomorskemu prometu, je ladja Zhibek Zholy plula čez Črno morje v smeri Rusije. Plula je vsaj 20 kilometrov stran od turškega črnomorskega pristanišča Karasu, preden naj bi izklopila svoj oddajnik in se je za njo izgubila sled.

Da se je ladja vrnila v ruske teritorialne vode, je za francosko tiskovno agencijo AFP danes potrdil tudi neimenovani turški vir.

Kijev trdi, da je 7000-tonska ladja izplula iz ukrajinskega pristanišča Berdjansk, ki ga nadzira Rusija, potem ko je tam prejšnji teden natovorila zaseženo ukrajinsko pšenico. Izplutje ladje iz Berdjanska, natovorjene z žitom, je pretekli četrtek potrdil tudi vodja proruske lokalne uprave Jevgenij Balicki, ki je navedel, da se ladja odpravlja "proti prijateljskim državam", ne da bi navedel njeno destinacijo.

Ukrajina je zahtevala, da Turčija zaseže plovilo in vrne domnevno ukradeno pšenico. Za zdaj ni znano, kaj se je zgodilo s pšenico.

Neimenovani člani posadke ladje so za rusko tiskovno agencijo Tass povedali, da je ladja nameravala žito pretovoriti na drugo ladjo, da "ne bi izgubili denarja".

Turški vir je izrazil domnevo, da je ladja še vedno naložena z žitom, je pa zavrnil poročanje ruskih medijev, da naj bi posadka nameravala žito pretovoriti na drugo ladjo.

V Ankari navedb o tem niso želeli komentirati. Odkar je ladja pretekli  petek priplula do Karasuja, turške oblasti niso podale uradne izjave, še navaja AFP.

12.22 Rusi: Zbombardirali smo Ukrajince na Kačjem otoku. Ukrajinci: Poglejte ta videoposnetek.

Rusija je danes sporočila, da je njena vojska pobila vse ukrajinske vojake, ki so na Kačjem otoku poskusili dvigniti ukrajinsko zastavo, poroča The Guardian. "V noči na 7. julij so Ukrajinci poskusili obesiti svojo zastavo. Letala ruske vojske so takoj odgovorila in napadla otok. Pobiti so bili vsi ukrajinski vojaki," so sporočili z ruskega obrambnega ministrstva. V odgovor Rusom pa so Ukrajinci le nekaj ur pozneje objavili videoposnetek, ki kaže ukrajinske vojake ob ukrajinski zastavi na Kačjem otoku.

Navedb o dogajanju na Kačjem otoku ni mogoče potrditi.

Fotografije s Kačjega otoka, ki naj bi bile po trditvah ukrajinskega obrambnega ministrstva posnete danes v jutranjih urah. | Foto: Reuters Fotografije s Kačjega otoka, ki naj bi bile po trditvah ukrajinskega obrambnega ministrstva posnete danes v jutranjih urah. Foto: Reuters

Fotografije s Kačjega otoka, ki naj bi bile po trditvah ukrajinskega obrambnega ministrstva posnete danes v jutranjih urah. | Foto: Reuters Fotografije s Kačjega otoka, ki naj bi bile po trditvah ukrajinskega obrambnega ministrstva posnete danes v jutranjih urah. Foto: Reuters Fotografije s Kačjega otoka, ki naj bi bile po trditvah ukrajinskega obrambnega ministrstva posnete danes v jutranjih urah. | Foto: Reuters Fotografije s Kačjega otoka, ki naj bi bile po trditvah ukrajinskega obrambnega ministrstva posnete danes v jutranjih urah. Foto: Reuters

8.21 Litva Ukrajini pošilja bojni dron, kupljen s pomočjo množičnega financiranja

V Litvi so v sredo javnosti predstavili bojno brezpilotno letalo turške izdelave, kupljeno s pomočjo množičnega financiranja, ki ga baltska država namerava poslati Ukrajini. Orožje bo Ukrajini dostavljeno takoj, je bil v letalskem oporišču v Šiauliaiu na severu države jasen obrambni minister Arvydas Anusauskas.

Litovci se prejšnji mesec v treh dneh zbrali 5,9 milijona evrov za brezpilotno letalo Bayraktar TB2, nato pa je turški proizvajalec sporočil, da bo letalo državi podaril.

Del zbranih sredstev je bil tako porabljen za opremljanje drona s strelivom, preostanek pa je bil namenjen za humanitarno pomoč Ukrajini, ki se od konca februarja spopada z rusko invazijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ukrajinski veleposlanik v Litvi Petro Bešta je pohvalil "vodilno vlogo" te baltske države in pobudo pripisal "edinstveni strategiji ter sinergiji družbe in državnih organov". "Samo ustvarjalne rešitve in pobude nam lahko pomagajo zmagati v vojni, sproženi proti vsemu človeštvu, in zagotoviti varnost v teh nemirnih časih," je dejal Bešta.

7.02 "Obstoj celotne človeške rase …"

"Ideja o tem, da bi zaradi vojne kaznovali državo, ki ima največji arzenal jedrskega orožja, je absurdna. In posledično lahko ogrozi obstoj celotne človeške vrste," je prek Telegrama sporočil nekdanji predsednik Rusije Dmitrij Medvedjev. Odnosi med Rusijo in Zahodom so po mnenju mnogo analitikov na najnižji ravni od leta 1962, ko je Sovjetska zveza na Kubo namestila jedrske rakete in je bil svet skoraj dva tedna le korak oddaljen od jedrske vojne.

6.33 Na Baliju srečanje zunanjih ministrov G20, prihaja tudi Lavrov

Na Baliju se bo danes začelo dvodnevno zasedanje zunanjih ministrov skupine G20, ki se ga bo udeležil tudi vodja ruske diplomacije Sergej Lavrov. Zasedanje je sicer priprava na vrh skupine, ki ga bo Indonezija kot letošnja predsedujoča organizirala novembra.

V Moskvi so napovedali, da se bo Lavrov sestal s številnimi zunanjimi ministri, niso pa navedli, s katerimi. Za zdaj je znano le, da se zagotovo ne bo pogovarjal z ameriškim državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom, ki je srečanje z Lavrovom v luči ruske agresije na Ukrajino že odklonil.

Pred srečanjem je več držav kritiziralo udeležbo ruskega ministra, nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock pa je napovedala, da ministri ne bodo preprosto prepustili Rusiji odra, in opozorila, da so ljudje na več celinah že občutili posledice ruske invazije.

Udeležba Lavrova velja za preizkus glede morebitne udeležbe ruskega predsednika Vladimirja Putina na novembrskem vrhu. Več držav je sicer že zagrozilo, da jih na vrh G20 ne bo, če se ga bo udeležil Putin.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin