Petek, 16. 5. 2025, 4.00
6 ur, 31 minut
Resno svarilo: samo še francoske jedrske rakete lahko rešijo Evropo pred Putinom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,86
Hans-Werner Sinn je prepričan, da je pravi namen Trumpovih carinskih groženj ta, da bi se ZDA izognile insolventnosti (tj. nesposobnosti plačevanja svojih dolgov). Pri tem naj bi se ZDA iz finančnih težav želele izvleči na račun ameriških upnic oziroma drugih držav.
Nemški ekonomist Hans-Werner Sinn svari pred ameriškim nacionalnim bankrotom in dramatičnimi posledicami za preostali svet. Od novega nemškega kanclerja Friedricha Merza zahteva ukrotitev države blaginje, da bi ustavil propadanje Nemčije. Prepričan je tudi, da se lahko Evropa ubrani Putinove Rusije samo z obrambno unijo, ki bo oborožena s francoskimi jedrskimi raketami.
Hans-Werner Sinn, ki je v Nemčiji zvezda med ekonomisti, je v intervjuju za nemški tednik Focus v povezavi z nastopom nove nemške vlade dejal, da morajo nemški politiki ukrotiti socialno državo. Ta ima namreč po njegovem mnenju ohromljujoč učinek in požira preveč denarja.
Demografija je glavna nemška težava
Kot trdi, je glavna nemška težava demografija. Nemška družba se stara. "Generacija 'baby boomerjev' bo kmalu želela pokojnino od otrok, ki jih nimajo. Skrajni čas je, da jih spodbudimo k nadaljnjemu delu," poudarja. Nesprejemljivo se mu zdi, da imajo v Nemčiji dva milijona in pol ljudi, ki so sposobni za delo, a ne delajo, čeprav podjetja obupano iščejo delavce.
Na vprašanje, ali so opozorila o nemški deindustrializaciji resnična, Sinn odgovarja: "Deindustrializacija je zelo resnična. Od leta 2018. Od tega leta se nemška industrija krči, zlasti avtomobilska industrija. In zdaj se mora ta industrija ukvarjati tudi s predsednikom Trumpom."
Trump želi amerikanizirati nemška avtomobilska podjetja
O Trumpu Sinn pravi, da si ta želi, da bi Nemčija namesto nemških avtomobilov v ZDA izvažala svoje tovarne. "Leta 2024 je bilo iz Nemčije v ZDA izvoženih približno 3,4 milijona novih osebnih avtomobilov v vrednosti 135 milijard evrov. Če bo Trump dosegel svoje, bo tega konec."
Sinn opozarja, da želi Trump amerikanizirati nemško avtomobilsko industrijo (doseči prenos nemških avtomobilskih tovarn v ZDA), kar je zelo nevarno za Nemčijo.
Za ZDA Sinn pravi, da že desetletja živijo prek svojih zmožnosti. Uvažale so potrošniško blago iz preostalega sveta in nastali primanjkljaj na tekočem računu plačevale z obveznicami. Posledica je bila hitro naraščajoča tuja zadolženost in še hitreje naraščajoče obresti.
Visok ameriški javni dolg
"Neto zunanji dolg ameriškega gospodarstva znaša neverjetnih 26 bilijonov dolarjev (23,2 bilijona evrov), vsako leto pa se doda še več kot bilijon oziroma en bilijon dolarjev (890 milijard evrov). Obresti, ki jih morajo ZDA plačevati za svoj državni dolg, že znašajo od 13 do 14 odstotkov državnega proračuna. V Nemčiji plačevanje dolga znaša le približno dva odstotka. To je glavni problem Američanov."
Kot opozarja nemški ekonomist, bo zgornja meja ameriškega dolga ponovno dosežena pozno poleti ali jeseni letos, Trump pa bo takrat nujno potreboval protifinanciranje za svoje davčne načrte.
Kaj ima Trump za bregom s svojimi carinskimi grožnjami?
Na novinarsko vprašanje, ali bo to lahko privedlo do ameriškega nacionalnega bankrota, Sinn odgovarja: "Vsi večji vlagatelji na kapitalskem trgu zdaj vedo, kako ranljive so ZDA. Tako imenovani sporazum Mar-a-Lago predsednikovih svetovalcev, ki ga je opisal Stephen Miran, vodja Sveta ekonomskih svetovalcev, obravnava izboljšanje finančnega položaja ZDA z ukrepi prestrukturiranja dolga in provizijami na račun (ameriških, op. p.) upnikov."
Sinn pravi, da ameriški dolar ne bo čez noč izgubil statusa svetovne rezervne valute, a poudarja, da se bo vzpon Kitajske na položaj največjega svetovnega gospodarstva odrazil tudi na veljavi kitajske valute juan. Ta že krepi svojo veljavo v Aziji, tudi zaradi tehnologije blockchain oziroma tehnologije veriženja podatkovnih blokov (verjetno ima Sinn v mislih t. i. digitalni juan).
Sinn je prepričan, da je pravi namen Trumpovih carinskih groženj ta, da bi se ZDA izognile insolventnosti. Cilj carin naj bi bil tako krepiti pripravljenosti drugih držav, da podprejo ZDA z javnimi sredstvi in po potrebi z ukrepi za prestrukturiranje dolga spraviti ZDA iz kočljivega položaj tako, da bo čim manj škode za ameriški ugled.
Premeten Trumpov načrt?
Po Sinnovem mnenju bodo grožnje s carinami v posameznih državah upnicah sprožile močne lobistične skupine, ki bodo pritiskale na svoje vlade, da ZDA zagotovijo finančno podporo z javnimi sredstvi, da bi se izognile carinam. "Ni mogoče zanikati premetenosti takšnega načrta," dodaja.
Glede turbulenc na kapitalskem trgu, ki so povezane s Trumpovimi carinskimi grožnjami, je Sinn dejal, da bi se dejansko moral kapital zaradi pričakovanega izboljšanja konkurenčnosti ZDA preusmeriti v ameriška sredstva.
Ali ZDA že dihajo na škrge?
V resnici pa so se veliki vlagatelji zgroženo odzvali, ko so spoznali, kako slaba je ameriška kreditna ocena. Cene obveznic, cene delnic in dolar so se zrušili z velikim pretresom. Razširile so se besede, da ZDA že dihajo na škrge. Čeprav je 90-dnevna začasna ustavitev carin pomirila razmere na borzi, si skoraj nihče več ne želi imeti ameriških državnih obveznic, trdi Nemec.
Evropa oziroma članice EU se morajo po Sinnovem mnenju tesneje združiti, da jih ne bi razdrobili v času, ko Trump grozi s carinami in izstopom iz Nata, ruski predsednik Vladimir Putin pa pred evropskim pragom rožlja z orožjem.
Kapitalski trg je tako zadnje sredstvo, ki lahko disciplinira Trumpa, priznava nemški ekonomist. Kot primer, ko je borza strmoglavila vlado, omenja britansko premierko Liz Truss.
Nevarnost svetovne finančne krize?
Trussovo je jeseni 2022 kapitalski trg prisilil k odstopu, potem ko je napovedala davčne olajšave, ki so koristile podjetjem, a so spodkopale britansko kreditno sposobnost. Na položaju je zdržala le 49 dni. "Toda Trump je trdneje v sedlu," opozarja Sinn.
Na vprašanje, ali lahko ameriški dolg sproži svetovno finančno krizo, je nemški ekonomist odgovoril, da bi bile posledice ameriškega državnega bankrota dramatične.
Padec dolarja kot svetovne rezervne valute?
"Ko ameriške državne obveznice izgubijo vrednost, to vpliva na banke po vsem svetu. Banke beležijo padce cen in morajo znižati vrednost vrednostnih papirjev v svojih bilancah stanja. To ustvarja tveganje stečaja. Z dolarjem so imele ZDA pretiran privilegij, da so se zadolžile v valuti, ki so jo lahko same natisnile. Zdaj postaja očitno, da so ZDA to privilegij preveč izkoriščale – z resnimi posledicami za celotno svetovno gospodarstvo."
V času oblikovanja evropske monetarne unije so Francozi zavrnili politično unijo s skupno vojsko, ker niso želeli "evropeizacije" njihovega jedrskega orožja. Sinn trdi, da EU zdaj potrebuje tudi politično unijo z jedrskim orožjem. Na fotografiji: francosko bojno letalo rafale, ki lahko nosi tudi jedrsko orožje.
Sinn trdi, da se bo dolgoročno verjetno pomen kitajske valute juan povečal. V Aziji se je pomen juana že okrepil. Če bo Kitajska postala v prihodnosti največje gospodarstvo na svetu, se bo to neizogibno odražalo tudi v veljavi kitajske valute. Glede evra pa Sinn pravi, da ima še vedno možnost, da postane bolj priljubljen.
Sinn: EU potrebuje politično unijo s skupno vojsko
Evropa oziroma članice EU se morajo po Sinnovem mnenju tesneje združiti, da jih ne bi razdrobili v času, ko Trump grozi s carinami in izstopom iz Nata, ruski predsednik Vladimir Putin pa pred evropskim pragom rožlja z orožjem.
"Pax Americana – ameriški ščit zahodnega sveta – se raztaplja. Evropejci nimamo druge možnosti, kot da poskrbimo za lastno varnost. /…/ Prvi korak je krepitev nemške vojske. /…/ Ampak samo to ne bo dovolj. Potrebujemo tudi politično unijo z vrhovnim poveljstvom, ki bo sprejemalo (vojaške, op. p.) odločitve."
Skupna evropska jedrska sila
EU ima skupno valuto, evro, nima pa politične unije, čeprav bi po Sinnovih besedah morala najprej nastati politična unija, ki bi imela tudi skupne obrambne sile, šele potem pa monetarna unija. Razlog za to je bilo francosko nasprotovanje politični uniji, ki jo je predlagala Nemčija. Francozi namreč niso hoteli evropskega nadzora nad njihovim jedrskim odvračanjem.
"To pomanjkljivost v procesu evropskega združevanja moramo nujno popraviti. Da bi to dosegli, je treba EU razviti v politično unijo s pristno zvezno državo. Skozi zgodovino so bile države vedno ustanovljene pod pritiskom zunanjih sovražnikov. Zdaj je čas, da Evropa naredi naslednji korak k integraciji. Evropa nujno potrebuje pristno politično unijo s skupno jedrsko silo."
Edini način, kako imeti Putina pod nadzorom?
Brez ustanovitve skupne države, ki se zna zaščititi z jedrskim orožjem, Putina ni mogoče držati pod nadzorom, je še dejal Sinn za Focus.
