Rasmussen: Nato potrebuje več pomoči ZN in EU v Afganistanu

56-letni Rasmussen, ki je danes prevzel vodnje organizacije Nato, je dejal, da bo Nato opravil svojo nalogo, ne more pa tega storiti sam. Zavezništvo mora razširiti sodelovanje z drugimi mednarodnimi organizacijami in človekoljubnimi skupinami, ki delujejo v Afganistanu, da bi tam dosegli mir, je dejal. "Nato bo opravil svoj del naloge, toda vsega ne more narediti sam, potrebna so mednarodna prizadevanja, tako vojaška kot civilna." "Ne pride v poštev, da bi bežali proti izhodu" Kot je še poudaril novi prvi mož Nata, mora zavezništvo preprečiti, da bi Afganistan vnovič postal "osrednja postaja mednarodnega terorizma". Čeprav je končni cilj zavezništva predati odgovornost za zagotavljanje varnosti v roke afganistanske vlade, pa nikakor ne pride v poštev, da bi "bežali proti izhodu" iz te države, je zatrdil.

V Afganistanu je trenutno nameščenih okoli 90.000 tujih vojakov, ki skušajo predvsem zajeziti nasilje talibanskih upornikov. Ti so v zadnjem času okrepili svoje napade, tako da se je letošnji julij v zgodovino zapisal kot najbolj krvav za tuje sile v Afganistanu; samo v tem mesecu jih je bilo ubitih 74. Natovih vojakov je v Afganistanu trenutno okoli 64.000, od tega polovica iz ZDA.

Boljši odnosi z Rusijo Kot ključne naloge zavezništva v svojem mandatu je Rasmussen sicer poleg vodenja vojne v Afganistanu do uspešnega konca danes izpostavil še izboljšanje odnosov z Rusijo, ki so se po lanski vojni v Gruziji močno zaostrili, ter krepitev vezi z zmernimi državami v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, še posebej z muslimanskimi. "Želim videti, da Nato doseže poln potencial kot steber globalne varnosti," je ob tem poudaril.

Glede odnosov z Rusijo je izpostavil, da zavezništvo ni sovražnik Rusije. "Obstajajo bistvena področja, na katerih se ne strinjamo, toda ne smemo dovoliti, da bi ta zastrupila celoten odnos ... Menim, da je zelo pomemben izziv ruski narod in vodstvo prepričati, da Nato resnično ni sovražnik," je dejal. Po njegovih besedah si bo Nato še naprej prizadeval za "resnično strateško partnerstvo z Rusijo", vendar pa mora Moskva spoštovati suverenost in ozemeljsko celovitost svojih sosed.

Stalna prisotnost ob obalah fomalije Kot področja možnega sodelovanja je med drugim navedel boj proti terorizmu, Afganistan, neširjenje jedrskega orožja in boj proti piratom. Glede slednjega je še dodal, da mora zavezništvo razviti sposobnosti za namestitev stalne flotilje ob obalah Somalije, ki bo ščitila mednarodne ladje pred pirati.

Na današnji novinarski konferenci je Rasmussen poleg tega sporočil, da je nekdanjo ameriško državno sekretarko Madeline Albright imenoval na čelo posebne skupine 12 vidnih strokovnjakov, ki bo pripravila nov strateški koncept zavezništva. Osnutek tega bo skupina voditeljem 28 držav članic Nata predstavila na vrhu prihodnje leto v Lizboni. Nato se je z načrtovanjem celotne strategije svojega delovanja nazadnje ukvarjal leta 1999.

Boljši odnosi s muslimanskimi državami Glede svoje tretje prioritete - prihodnjih odnosov z državami v Sredozemlju, še posebej muslimanskimi - je Rasmussen zatrdil, da je "popolnoma zapisan izgradnji močnejših odnosov z njimi na osnovi medsebojnega spoštovanja, razumevanja in zaupanja". Napovedal je "konkretne korake" in razkril, da je veleposlanike držav regije, med drugim Alžirije, Egipta, Izraela, Jordanije, Mavretanije, Maroka in Tunizije, že povabil na pogovore.

Med konkretnimi načrti za bližnjo prihodnost je generalni sekretar zavezništva napovedal tudi svoj obisk v Grčiji in Turčiji, namenjen reševanju ciprskega vprašanja, pri čemer naj bi Nato odslej tesneje sodeloval z EU. "Odstranitev teh ovir (ki jih predstavlja konflikt med ciprskimi Grki in Turki) je zame prednostna naloga ... To je vprašanje, o katerem bomo govorili s turškimi in grškimi voditelji ob mojih uvodnih obiskih kasneje ta mesec," je povedal.

Misija na Kosovu bo zmanjšana 14.000-članska mirovna misija Nata na Kosovu (Kfor) bo po besedah Rasmussena medtem zmanjšana, že v prihodnjem letu do 10.000, in v naslednjih nekaj letih tudi popolnoma ukinjena. Je pa novi generalni sekretar zavezništva zavrnil kakršnekoli namige, da bi umik s Kosova omogočil namestitev dodatnih vojakov iz evropskih držav v Afganistanu.

Pred svojo prvo novinarsko konferenco v vlogi generalnega sekretarja Nata je sicer Rasmussen danes že začel tudi z dejanskim delom. Na sedežu Nata so ga ob tem pričakali najvišji civilni in vojaški predstavniki zavezništva, z novinarji pa ob tem ni govoril.