Protokolarne muke hrvaške predsednice

V nedeljo bo prisegla nova hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović, toda pred prisego je hrvaška politika doživela protokolarne zaplete. Nova hrvaška predsednica še ne ve, kje bo uradovala – v dozdajšnji predsedniški rezidenci v Pantovčaku ali v novi, v vili na Visoki ulici. Čeprav je v predvolilni tekmi dejala, da bi rada uradovala tam, kjer je začela svojo kariero, se pravi na Visokem, se zdi, da si je zdaj premislila.

Medtem pa je vlada že sprejela sklep, da se sedež urada predsednika preseli v nove prostore oziroma da se uradu predsednika odvzame možnost razpolaganja z vsemi nepremičninami razen z vilo na Visokem. Ob tem so se pojavila varnostna vprašanja, ali je stara mestna vila v zgornjem delu Zagreba sploh primerna za bivanje predsednika. V štabu nove predsednice zdaj trdijo, da jo želi hrvaški premier Zoran Milanović na silo preseliti iz rezidence v Pantovčaku.

Iz hotela v protokolarno vilo Medtem ko je čakala na prisego in rezidenco, je imela nova hrvaška predsednica svoj urad kar v hotelu Sheraton. Po poročanju Jutranjega lista je lobi tega hotela postal novo središče hrvaške politične moči, kjer sestankujejo člani HDZ in snujejo predsedniško ekipo. Kolinda Grabar Kitanović sicer biva v predsedniškem apartmaju hotela, ki na noč stane 1.400 evrov, rezervirali pa so ga do 19. februarja. V apartmaju je vse, kar potrebuje: dnevna soba, delovna soba, jedilnica, spalnica, sejna soba z mizo za 14 ljudi, pa tudi marmorna kopalnica z džakuzijem. V tem apartmaju so bivali najvišji državniki, na primer jordanski kralj Abdulah, pa tudi Vladimir Putin.

A očitno je bil urad nove predsednice v hotelu le prevelika ekscentričnost, zato ji je urad predsednika v petek za uporabo dodelil vilo Prekrižje, kjer naj bi imela urad do 19. februarja oziroma do konca mandata zdajšnjega predsednika Iva Josipovića.

Razkošna prisega z zgodovinskimi vojaškimi enotami Poleg kadrovanja v predsedniškem uradu se nova hrvaška predsednica ukvarja tudi s slovesnostjo prisege. S tem naj bi bila tako zaposlena, da se od volitev dalje malo pojavlja v javnosti, je dejal predsednik HDZ Tomislav Karamarka.

Prisega bo namreč po poročanju hrvaških medijev ponovno obudila predsedniški sijaj, ki je bil značilen za predsednikovanje Franja Tuđmana. Ponovno bo namreč uvedla častno stražo in predsedniško lento. Med prisego bodo izstrelili 25 salv v pozdrav novi predsednici. Prireditev, ki bo tudi daljša kot dozdajšnje prisege, bo režiral hrvaški režiser Krešimir Dolenčić, ki je bil odgovoren za pripravo državnih slovesnosti v času Tuđmana, vključno z njegovo prisego in njegovim pogrebom, pa tudi vojaške parade ob hrvaškem dnevu državnosti.

Slovesnost prisege bo stala malo manj kot 80 tisoč evrov. Na Markovem trgu v Zagrebu bo novo predsednico pričakalo 150 članov zgodovinskih hrvaških vojaških enot, med njimi bodo alkarji, dubrovniški trombonisti ter prvič tudi mestna straža iz Bakarja, ki je delovala v 19. stoletju in je skupaj z enotami bana Josipa Jelačića sodelovala pri osvoboditvi Reke. Mimogrede: Kolinda Grabar Kitarović je iz zaledja Reke. Po poročanju časopisa 24sata je prav nova predsednica želela, da je v prisegi več nacionalnih elementov. Prav tako so na njeno željo premaknili datum prisege, ki bi morala biti v sredo, 18. februarja. A kot je menila nova predsednica, to ne bi bil dober datum, saj se prav na ta dan začne 40-dnevni post.

Edina skrivnost prisege je, katere štiri pesmi bo zapel zbor, ve se le, da jih je izbrala nova predsednica. Hrvaško himno bo na slovesnosti zapel ansambel Lado, najbolj znan hrvaški folklorni ansambel. Ob njem bo nastopil zbor Ivan Goran Kovačić, ki je sodeloval tudi na prisegi zdajšnjega predsednika.

Razočarana zaradi premalo tujih državnikov Nova predsednica je bila malce razočarana le zaradi tega, ker se njene prisege ne bo udeležilo veliko predsednikov drugih držav. Po poročanju Nove TV je udeležbo potrdilo osem voditeljev držav iz Slovenije, Albanije, Črne gore, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Madžarske, Slovaške in s Kosova.

Pred petimi leti je bilo na prisegi Iva Josipovića deset tujih predsednikov, na prisegi Stipe Mesića leta 2000 pa celo dvanajst voditeljev in 71 delegacij. Med njimi sta bila tudi češki predsednik Vaclav Havel in nemški zunanji minister Joschka Fischer.