Protesti proti Izraelu niso antisemitizem

Vsakih nekaj let se ponovi podobna zgodba – obstreljevanje Gaze. Tokratni izbruh nasilja v Gazi je posledica še neraziskanih ugrabitev in umorov najstnikov, najprej judovskih, nato palestinskih. Izrael je za ugrabitev in umor obtožil Hamas, vojska je začela izvajati aretacije in hišne preiskave, v Gazi je začelo tleti. Palestinci so se začeli upirati terorju, Izraelci so bili še bolj odločeni, da ne bodo odnehali.

Vse drugo je že znan scenarij, tak, ki se je v zadnjih šestih letih zgodil že trikrat. Do zdaj je bilo to dva tedna obojestranskih obstreljevanj in propagandne vojne, 700 ubitih civilistov in okoli 30 izraelskih vojakov.

Napadi sprožajo odzive A tokrat se zdi, da se je nekaj prelomilo. Spopadi v Gazi so tudi v Evropi povzročili odziv, ki sicer v primeru izraelsko-palestinskega konflikta ni več v navadi.

Protiizraelski protesti so tokrat številčnejši in politiki so se odzvali ostreje kot sicer. ZDA so recimo omejile lete v Izrael.

Združeni narodi so odredili preiskavo o izraelskih vojnih zločinih med napadom, saj napadajo bolnišnice, mošeje in civiliste.

Številčnejši protesti Glas proti izraelski politiki so dvignili tudi zvezdniki, šest Nobelovih nagrajencev na čelu z Desmondom Tutujem je podpisalo peticijo, ki poziva k prepovedi prodaje orožja Izraelu.

Protesti proti napadom na Gazo in v podporo Palestincem so bili povod za proteste po svetu, od Glasgowa, Dunaja, Madrida, Ankare, Seula do Tokia in Chicaga, kjer se je na ulicah zbralo deset tisoč ljudi, v Londonu celo sto tisoč.

Tudi v Ljubljani je bilo tokrat protestnikov več kot ob siceršnjih protestih proti nasiljem nad Palestinci.

Dvoličnost mednarodne skupnosti "Nezadovoljstvo je veliko. Palestinsko vprašanje je nekaj, kar je prisotno že vsa naša življenja, že v večini življenj naših staršev. Mnogi smo siti nenehne izraelske kršitve mednarodnega prava, izraelske okupacije in apartheida, siti pa smo tudi dvoličnosti mednarodne skupnosti," pravi Barbara Vodopivec iz Gibanja za pravice Palestincev BDS Slovenija.

BDS je sicer mednarodno gibanje, ki se zavzema za bojkot, dezinvesticije in sankcije proti Izraelu, dokler ta ne bo začel spoštovati pravic Palestincev. Gibanje v Sloveniji obstaja tri leta in po besedah Barbare Vodopivec jim podpora v javnosti raste, medtem ko so "na politični in gospodarski ravni bolj nepoznani, hkrati pa je tudi zelo težko najti sogovornika". Tudi pri nas pozivi k bojkotu V prvi vrsti se zavzemajo za bojkot izraelskih izdelkov, predvsem tistih, ki izhajajo z zasedenih ozemelj.

"Težko je ugotoviti, na primer kdo je vse odgovoren za nadzor porekla izdelkov, ki prihajajo v Slovenijo pod oznako Made in Israel. Pod to oznako se namreč skrivajo tudi izdelki, ki prihajajo iz nezakonitih naselbin. Uradi si med seboj podajajo ta vprašanja, inšpektorati na ta vprašanja sploh ne odgovarjajo, podjetja pa seveda poudarjajo, da jih to ne zadeva, ker je to politika," razloži Vodopivčeva.

K previdnosti pri poslovanju z Izraelom poziva tudi Evropska unija. "Slovenske trgovske verige, na primer, ki prodajajo izdelke, za katere je utemeljen sum, da prihajajo iz nezakonitih naselbin, se na naša pisma ne odzivajo. Tudi peticija, ki smo jo pred časom naslovili na Mercator glede izdelkov Jaffa, je pri trgovski verigi naletela na gluha ušesa. Z nami se o tem nikakor ne želijo pogovarjati. Zato je nenehen in vedno večji pritisk, tako s strani javnosti kot medijev, nujen," je dodala.

Kdor kritizira, je antisemit? Tudi njihovo gibanje je bilo že označeno za antisemitsko, čeprav vedno znova poudarjajo, da "gre za nenasilno gibanje, ki je proti kakršnikoli diskriminaciji, tudi antisemitizmu. Gibanje je usmerjeno proti politiki izraelske države, ne pa proti Judom; hkrati je treba poudariti, da so tudi številni Judje podporniki gibanja."

Kritika izraelske politike je vedno občutljiva. V nekaterih državah so se zaradi protestov že pojavila vprašanja, ali ne gre v resnici za antisemitske demonstracije. In v tem je srž zahodne težave na odziv izraelsko-palestinske krize. Kje je meja med nestrinjanjem s politiko Izraela in antisemitizmom?

Svoboda govora da, antisemitizem nikakor V Franciji in Nemčiji so med protesti vzklikali tudi gesla, ki so bila sovražna do Judov. Recimo v Berlinu se je slišalo gesla, kot so "Strahopetne židovske svinje, pridite in borite se z nami". Posredovala je policija in aretirala 13 protestnikov.

V Franciji so napadli košer trgovine, zato je francoski premier Manuel Valls do nadaljnjega prepovedal vse protiizraelske proteste. Ko so ga obtožili, da je pristranski, je dejal, da bi storil enako, če bi protestniki napadli mošeje ali cerkve.

V skupni izjavi so zunanji ministri Nemčije, Francije in Italije poudarili, da imajo njihovi državljani seveda pravico do svobode govora in izražanja svojih stališč, da pa nimajo pravice do izražanja antisemitizma.

Z antisemitizmom se manipulira Posledica tega je, da se je začela javna debata o tem, kaj je še dopusten protest proti izraelskim napadom v Gazi.

Na Twitterju se pojavljajo vprašanja, kot je: "Zakaj so na protestih proti vojni v Iraku kričali 'Končajte vojno v Iraku', na protestih proti vojni v Gazi pa 'Dol z Izraelom'?" Češ, protesti proti vojni v Gazi v resnici niso protesti za mir, temveč protesti proti judovski državi, torej antisemitski.

V odgovor na to vprašanje je drugi uporabnik postavil novo vprašanje: "V katerem trenutku lahko dogajanje v Gazi imenuješ genocid, ne da bi bil obtožen, da si antisemit?"

Barbara Vodopivec meni, da moramo "odgovor, zakaj so protesti pogosto označeni kot antisemitizem, iskati v zgodovini Izraela, v kontekstu njegove ustanovitve leta 1948, hkrati pa tudi v sami naravi izraelske države, ki se v svoji osnovi deklarira kot država za Jude. Vsi drugi so drugorazredni državljani. Pomembno je poudariti, da se s sklicevanjem na antisemitizem pogosto manipulira, s tem pa tudi obrača pozornost. S takšnim sprevračanjem pozornosti okupator pravzaprav postane žrtev."

Zgodovina ne opravičuje nepravičnosti Kriteriji, kaj je dopustna kritika izraelske politike in kaj antisemitizem, niso jasni. V Evropski skupnosti nekako velja, da je antisemitizem zanikanje izraelske države, primerjanje izraelske politike z nacisti, prav tako enačenje Judov z izraelsko politiko.

Zdi se, da je najbolj racionalen odgovor na to dal Jud Rolf Verleger, nekdanji član upravnega odbora nemške judovske skupnosti.

V intervjuju za nemški radio je dejal, da ima vsakdo pravico kritizirati izraelsko vlado in politiko, ne da bi bil pri tem obtožen antisemitizma: "Kaj imajo umori prednikov opraviti z nepravičnostjo, ki se zdaj dogaja na Bližnjem vzhodu? Ne morete dopustiti kršenja človekovih pravic in nepravičnosti le zato, ker so se narodu v preteklosti dogajale grozljive stvari."

Navodila na Twitterju Navodila za izogibanje antisemitizmu pa krožijo tudi na družbenih omrežjih. V ZDA, Veliki Britaniji in na Švedskem je po poročanju BBC-ja zelo popularen zapis Kako kritizirati Izrael, ne da bi bili antisemitski.

V njem je 19 nasvetov na to temo, recimo "Ne recite Judje, če mislite Izrael." Ali: "Ne recite: ne morem biti antisemit, saj imam judovske prijatelje." Zapis opozarja tudi, naj se v debatah izognemo stereotipom in pretiravanjem, recimo trditvi, da so Izraelci krvoločni.

Ko so izraelske obrambne sile na Twitterju objavile fotografijo raketnih izstrelkov, ki letijo na britanski parlament, s pripisom "Kaj bi storili, če bi napadli vaš dom?", so v odgovor dobile na tisoče ogorčenih tvitov, kot so na primer "Verjetno ne bi kolonizirali njihovih domov, jih zaprl v geto in pobili njihovih otrok!"

Je ta tvit kritika izraelske politike ali antisemitska izjava?