Ponedeljek, 8. 7. 2024, 7.42
4 mesece, 2 tedna
BOGI ELIASEN, INTERVJU
Priznani danski strokovnjak: Zdravje moramo začeti dojemati kot naložbo
Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb je nedavno v Ljubljani že 13. leto zapored organiziral strateško konferenco »Vrednost inovacij«, kjer so primarno iskali odgovore na aktualna vprašanja na področju farmacije in zdravstva ter novostih znotraj teh pomembnih tematik. Na letošnji konferenci so spregovorili o strategijah za učinkovito gospodarjenje z viri v zdravstvenih sistemih, kar omogoča prerazporeditev sredstev v korist prebojnih inovacij. Uvodni nagovor na konferenci je imel Bogi Eliasen, zdravstveni direktor na Copenhagen Institute for Future Studies, s katerim smo se ob konferenci pogovarjali tudi mi. Z uglednim in strokovnim sogovornikom smo se primarno pogovarjali o tem, da je zdravstveni sistem eden najpomembnejših družbenih stebrov, iskali pa smo tudi načine in vzvode, da bi njegov status še povzdignili.
Bogi Eliasen je zdravstveni direktor na kopenhagenskem inštitutu za študije prihodnosti (CIFS). Študiral je politologijo in mednarodno pravo na Univerzi v Aarhusu na Danskem, tekom kariere pa je bil zaposlen tudi na ministrstvu za poslovne zadeve Ferskih otokov in ministrstvu za zunanje zadeve. Zadnjih 25 let je delal kot svetovalec za politike, javni sektor in zasebna podjetja, poleg tega pa gradil in usmerjal pobude, kot so FarGen, Nordic Health 2030 in Movement Health 2030, ki si prizadeva izboljšati zdravje z uporabo nove zdravstvene paradigme. Bogi je bil pobudnik prvega projekta populacijskega genoma FarGen za sekvenciranje genomov celotne populacije Ferskih otokov. Kot direktor za zdravje pri CIFS Bogi postavlja temelje na področjih, kot so prihodnost genomike, podatki, digitalne funkcije in njihove integracije z zdravjem.
Veliko pozornosti namenja omogočanju premika in gradnji mostov med področji osebnega in javnega zdravja, da bi to delovalo veliko bolj preventivno, npr. z zmanjšanjem bremena bolezni, ki se jim je mogoče izogniti s sekundarno preventivo in gradnjo podatkovnih struktur za to.
Sam se imenuje posrednik znanja, katerega strokovnost je povezovanje različnih področij znanja. Pri svojem delu se osredotoča na prihodnost zdravja, pri tem pa poudarja pomen personalizirane medicine, digitalnega zdravja in uporabe podatkov za ustvarjanje učinkovitejših zdravstvenih sistemov. Njegovi prispevki na tem področju so ga uveljavili kot priznanega misleca v razpravah o prihodnosti zdravstva.
S sogovornikom smo se prednostno pogovarjali o zdravstvu kot enem izmed najpomembnejših družbenih stebrov.
Kako lahko družbe razporedijo naložbe v zdravstvo, da bo ostalo temeljni steber družbene blaginje in napredka?
Prvi korak je, da zdravje nehamo dojemati kot strošek, temveč kot naložbo. Ne le v besedah, temveč tudi v dejanjih. Verjetno se mora sprememba zgoditi postopoma, ampak vsi akterji pridobijo z bolj zdravim prebivalstvom, kar na koncu omogoči boljšo in bogatejšo družbo – zato bi si morali prizadevati za to in prevzeti odgovornost. Predvsem občine, zavarovalnice in pokojninski skladi – pa tudi podjetja in službe na splošno bi morali sodelovati pri tem, da ljudje ohranjajo dobro zdravje in počutje.
Kaj so ključne komponente stabilnega zdravstvenega sistema, ki lahko učinkovito naslovi raznolike potrebe posameznikov in skupnosti ter spodbuja splošno zdravje družbe?
V jedro mora postaviti koncept dostojanstva. Stabilnost pomeni tudi odpornost. In jedrna komponenta odpornosti je zmanjšanje bremena bolezni, ki niso neizogibne. Osredotočimo se na strukturiran pristop, da čim prej in čim natančneje zaznamo bolezni, kar mora biti osnovano na temeljitem, ne pa tudi diskriminatornem pristopu z uporabo družbenih in drugih determinant zdravja. Pri tem sta temelja solidarnost in obnovljena družbena pogodba.
Kako lahko spodbudimo in vzdržujemo naložbe v zdravstvene inovacije, da bi dosegli dolgoročne koristi tako za paciente kot zdravstvene sisteme?
Pri izzivih, s katerimi se soočamo, naša struktura vzpobud ne deluje. Tukaj se morajo vključiti drugi akterji, kot so občine, zavarovalnice in pokojninski skladi, določiti vzpobude za dolgoročne izide, s tem pa dolgoročno posameznikovo in družbeno odpornost. Kratkoročno pa morajo ustvaritiokolje, ki bi omogočilo lažji (vseeno pa varen in zanesljiv) način za uvedbo novosti in tudi gospodarskih koristi, kot je davčna olajšava za raziskovanje in razvoj.
Kaj so potencialne gospodarske koristi naložb v zdravstvene inovacije in kako lahko vlade in snovalci politik podprejo ter spodbudijo take naložbe, da bi s tem kar najbolj vplivali na družbo?
Kolikor vidimo, marsikje manjka jasna opredelitev, kaj so namen in glavni cilji zdravstvenih sistemov. Da bi jih optimizirali, moramo najprej opredeliti konkurenčne pogoje v zdravstvu – vloga vlad in snovalcev politik je, da jasno postavijo okvirje ter natančno določijo vse potrebne postopke, da inovacije gladko stečejo.
Kakšno vlogo imajo vladne politike in uredbe pri oblikovanju pobud za javno zdravje in pri spodbujanju enakosti na področju zdravja?
To bi morala biti ena od glavnih nalog vlade pri skrbi za zdravje, žal pa je v večini držav skoraj vse posvečeno zdravstvenemu varstvu. Paradoks je, da kolektivno zanemarjanje javnega zdravja povečuje breme bolezni, ki niso neizogibne, na račun državljanov in družbe. Kar se tiče enakosti – javno zdravstvo mora izboljševati zdravje in zgodaj odkrivati bolezni ter ukrepati. Lahko rečemo, da je to stičišče med javnim zdravstvom in zdravljenjem.
Kako se lahko skupnosti in posamezniki opremijo, da bi aktivno sodelovali pri spodbujanju in ohranjanju svojega zdravja?
Potrebna je splošna zdravstvena vzgoja, saj so bolezni, ki so posledica življenjskega sloga, veliko breme.. Za dolgoročni učinek bi jo morali vključiti v šolski sistem, ampak marsikaj se lahko hitro izboljša, če veliko ljudi "za malo premaknemo". Tukaj imajo službe, javni in zasebni sektor ter občine veliko odgovornost in priložnost, da bi družbi prispevali dodano vrednost, ko bi skrbeli za bolj zdravo prebivalstvo.
Kakšen vpliv imajo pristopi, usmerjeni na pacienta, in personalizirana medicina na zagon inovacije v zagotavljanju zdravstvenega varstva in na strategije zdravljenja?
Z novimi znanji, ki temeljijo na razvoju bioloških razumevanj na podlagi projekta Človeški genom, prehajamo na veliko boljše in globlje razumevanje zdravja in bolezni. Umikamo se od koncepta ena rešitev za vse in uvajamo stopenjski in personaliziran pristop. Ker imajo splošne okoliščine in življenjski slog velik vpliv, mora biti zdravljenje prilagojeno pacientu, še pomembneje pa je, da ohranjamo dostojanstvo in opolnomočimo pacienta, da sodeluje pri zdravljenju.
Kako bi lahko olajšali sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem kot tudi med izvajalci zdravstvenih storitev, raziskovalci in tehnološkimi podjetji, da bi spodbudili inovacijo pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe in izidov?
Tudi tukaj so pomembni jasni nameni in cilji. Kaj hočemo in kakšni so okviri medsektorskih akterjev, da te cilje dosežejo. Če ne vemo, kaj želimo, ne moremo ustvariti postopka, da bi to dosegli.
Kako se lahko sistemi zdravstvene oskrbe prilagodijo spremenljivim potrebam in demografiji družbe, vključno s starajočim se prebivalstvom in vse večjo prisotnostjo kroničnih bolezni?
Najprej moramo spremeniti dinamiko zdravstvenega sistema in dejansko misliti na zdravje in na to, da bi bili ljudje čim bolj zdravi čim dlje. Ne smemo se več skoraj ekskluzivno posvečati zgolj bolniški oskrbi, temveč zgodnjemu in natančnemu odkrivanju ter ukrepanju. Najprej bi se morali osredotočiti na to, da za 30 odstotkov zmanjšamo breme bolezni, ki niso neizogibne. To lahko storimo, če natančno ugotovimo, kako lahko najbolje vplivamo na paciente in družbo s tehnologijo in znanjem, ki ga imamo. Tudi za to ponovno potrebujemo jasen namen, kaj hočemo, in izoblikovane cilje, kako to doseči.
Kako lahko uporabimo tehnologijo in digitalne zdravstvene rešitve za lažji dostop do zdravstvenih storitev ter spodbujanje spremljanja in skrbi za zdravje?
Imamo tehnologijo in znanje, da smo lahko veliko boljši – pomembno je določiti namen in cilje –, nato pa uporabiti tehnologijo, da jih dosežemo. Pri tem je bistveno, da uporabimo, kar že imamo – inovacija je nujna –, ampak brez uporabe in izpeljave ne dosežemo nobene spremembe.
Kaj so etični vidiki, povezani z izbiro zdravja kot družbenega stebra, in kako jih lahko učinkovito naslovijo pri snovanju politik in izvajanju?
Najprej je treba vpeljati koncept dostojanstva. Ali izboljšamo dostojanstvo oseb ali nikogar ne zapostavimo, omogočamo družbi dodano vrednost in okrepimo družbeno odpornost? Trenutna pot zdravstvenega sistema je ukvarjanje z vse večjim bremenom bolezni in iskanje sredstev za zdravljenje bremena bolezni, ki niso neizogibne – snovanje politik pa se mora usmeriti na trajnostnost na drugačen, širši in bolj dinamičen način.
Glavni fokus moramo razširiti na to, kako bomo uporabili digitalna orodja in podatke, kako bomo zagotovili vse večjo enakost in solidarnost z uporabo izjemnih orodij in priložnosti, ki so zdaj na voljo.
Še nikoli nismo imeli boljše priložnosti, da delamo dobro – za temeljno dostojanstvo in etično dolžnost je nujno imeti pogum in hrbtenico, da to izpeljemo.
