Pravi zmagovalci svetovnega prvenstva

Največ za Fifo in korporacije Svetovno nogometno prvenstvo je predvsem globalni posel. Že leta 2010 si je finale po svetu ogledalo več kot milijarda ljudi. Dejstvo, da je krovno športno telo FIFA, ki to tekmovanje organizira, pravzaprav legalna tiskarna denarja, je že pred začetkom prvenstva odmevalo po globalnih medijih. Sploh v luči korupcijskega škandala in razkritjem medijske hiše Al Jazeera, da ima FIFA (ki nastopa kot neprofitna organizacija) na banki več kot milijardo evrov. A poleg Fife, ki bo po napovedi analitikov iz brazilskega spektakla pospravila v žep blizu 2 milijard evrov dobička (večino iz naslova medijskih pravic), je svetovno prvenstvo zlata jama za vrsto podjetij - od izdelovalcev športne opreme do avtorjev videoiger.

Učinek svetovnega prvenstva Intenzivno priljubljen in spremljan globalni športni dogodek, kot je svetovno prvenstvo v nogometu, ima tako močan učinek na prodajo raznoraznih dobrin, da imajo ekonomisti zanj že ime – "World Cup effect". Vsaka štiri leta strmo poskoči prodaja (pričakovano) nogometnih dresov in drugih kosov oblačil, ki jih krasi nacionalna podoba. A temu sledi še vrsta drugih, manj pričakovanih predmetov – od spominkov, mobilnih aplikacij in celo posebnih serij tekočine za čiščenje vetrobranskega stekla –, vse z motivom tekmovanja.

Nike in Adidas dominirata Posel nogometne opreme v osnovi obvladujeta Nike in Adidas, njuni izdelki pa niso več zgolj obutev in dresi. Adidas je tako odgovoren za uradno žogo prvenstva kot tudi futuristične izdelke, kot je s senzorji opremljena žoga miCoach, ki s pomočjo priložene aplikacije omogoča spremljanje hitrosti, kota in vrtenja žoge. Podjetji seveda zalagata tudi večino reprezentanc. Nike bo na krilih ravno končanega prvenstva tako fiskalno leto na nogometnem segmentu zaključil z 1,7 milijarde evrov prihodka, Adidas pa z okoli 2 milijardama.

Videoigre za milijonske dobičke Milijardni dobički niso zgolj domena izdelovalcev športne opreme. Med najbolj prodajanimi videoigrami zadnjih mesecev je najnovejša inkarnacija nogometne serije FIFA 14. Tej uspešnici dela družbo tudi uradna Fifa World Cup 14, posebna različica, ki omogoča virtualno podoživitev prvenstva. Obe igri je založil medijski velikan Electronic Arts. Že tako izjemno popularni seriji športnih iger se vsaka štiri leta obeta dodaten uspeh, zato ni presenetljivo, da bo Electronic Arts v aktualnem poslovnem letu v žep pospravil okoli 700 milijonov evrov.

Panini tradicija Zbiranje sličic z igralci je za čas okoli svetovnega prvenstva tako naravno kot posedanje in kolektivno gledanje tekem. Medtem ko to – v strogo finančnem smislu – ni ravno dobičkonosno, je prvo za podjetje Panini prav to. Guardian ocenjuje, da bo italijansko podjetje samo od prodaje sličic na južnoameriškem trgu zaslužilo okoli 160 milijonov evrov.

Kaj pa Brazilija? Na koncu se upravičeno vprašamo, ali je Brazilija kot organizatorka sploh deležna kakršnegakoli pozitivnega ekonomskega učinka ali so ti rezervirani za globalne korporacije. Merjenje učinkov velikih športnih dogodkov na ekonomsko dobrobit države je sila težko, saj gre za večplastni pojav, kjer se vseh učinkov niti ne da ponazoriti v številkah. Medtem ko sta turistični in gostinski sektor vsekakor obdelala precejšnje število gostov, nasprotni učinki, kot so prometne gneče, nesreče, korupcija pri organizaciji, protesti in nešteto pojavov brutalnega jutranjega mačka, ponavadi ostanejo nezabeleženi (ali vsaj neopevani). Ocena analitikov je, da bo Brazilija "na boljšem" za nekje med 0 in 10 milijard evrov. Razlika je ogromna, na končni račun pa bo treba bržkone še počakati.