Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Maša Belak

Ponedeljek,
5. 2. 2018,
17.34

Osveženo pred

6 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,43

1

Natisni članek

Berlin Nemčija Berlinski zid

Ponedeljek, 5. 2. 2018, 17.34

6 let, 2 meseca

Berlinski zid porušen že 10.318 dni

Pomembna obletnica padca Berlinskega zidu

Maša Belak

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,43

1

Berlinski zid | Foto Reuters

Foto: Reuters

Današnji dan označuje točko, ko je nemška prestolnica Berlin združena toliko časa, kot je bila ločena. Mineva namreč 10.316 dni od porušenja Berlinskega zidu, ki je mesto prav tako 10.316 dni delil na dva dela.

Več kot 150-kilometrski zid je med letoma 1961 in 1989, natanko 28 let, dva meseca in 27 dni, nemško mesto Berlin delil na vzhodni in zahodni del.

Hladna vojna povzročila razdvojenost mesta

Ob začetku hladne vojne in po koncu druge svetovne vojne leta 1945 so si ZDA, Sovjetska zveza, Velika Britanija in Francija razdelile Nemčijo in njeno prestolnico. Ravno ta pa se je znašla sredini boja med ZDA in Sovjetsko zvezo. 

Leta 1949 je bila na zahodu ustanovljena Zvezna Republika Nemčija (ZRN), na vzhodu pa Nemška demokratična republika (NDR) pod taktiko Sovjetske zveze. Zaradi zaostritve odnosov v hladni vojni so mejo med njima nadzirali policisti, pozneje pa so postavili še ograjo. Berlin je bil takrat uradno neodvisen od vzhodne in zahodne države, kar pa v praksi ni delovalo. 

Vzhodna Nemčija je postavitev zidu označevala kot protifašistično varovalo, ki bo državo branilo pred vohunstvom, sabotažo, tihotapstvom in agresijo z zahoda. | Foto: Getty Images Vzhodna Nemčija je postavitev zidu označevala kot protifašistično varovalo, ki bo državo branilo pred vohunstvom, sabotažo, tihotapstvom in agresijo z zahoda. Foto: Getty Images

Zaradi množičnega preseljevanja prebivalcev NDR v ZRN, kar je močno ogrožalo gospodarsko moč in obstoj vzhodne države, naj bi zid, ki so ga začeli graditi avgusta leta 1961, služil kot dokončna rešitev teh težav. 

Zid je nato padel šele 9. novembra leta 1989 po množičnih zborovanjih in protestih. Padec je postal viden in pomemben dogodek v svetovni zgodovini in ga praznujejo vsako leto.

Ne spreglejte