Sreda, 31. 7. 2013, 11.29
8 let, 8 mesecev
Policija ne bo več brezplačno varovala bogatih Grkov
Grška vlada v skladu z varčevanjem pripravlja naslednji korak zategovanja pasu, da bi izpolnila zahteve mednarodnih kreditorjev: bogati Grki, ki se bojijo napadov anarhističnih skupin, ne bodo več upravičeni do brezplačnega policijskega varovanja.
Ministrstvo za javni red je sporočilo, da bodo morali posamezniki z neto dohodkom nad sto tisoč evri letno sami plačati za policijsko varovanje pred morebitnimi napadi teroristov ali organiziranega kriminala.
Tisti, ki bodo najeli policijo, bodo morali plačati tudi potne stroške policistov in morebitno škodo na opremi, za katero bodo ocenili, da je nastala po krivdi stranke.
Napadi skrajnih levičarjev in anarhističnih skupin ter varčevalni ukrepi so namreč močno načeli policijski proračun. Povprečen policist v Grčiji na mesec prejme okoli 1.100 evrov neto, dodatke v višini od 300 do 400 evrov za policiste, ki so delovali kot varnostniki, pa so zaradi varčevanja ukinili.
Ministrstvo ni želelo izdati podatkov o številu policistov, ki so vpleteni v varovanje, ali pa podatka o tem, koliko denarja naj bi dobili s predvidenim plačljivim varovanjem policije.
Nov načrt o plačljivem varovanju policije mora potrditi še finančno ministrstvo. Predlog izvzema voljene uradnike, sodnike ter direktorje javnih podjetij.
Med zasebnimi državljani, ki so trenutno deležni policijskega varovanja, so znani poslovneži in novinarji, ki so jim večkrat grozile anarhistične skupine. Grožnje so večinoma precej splošne, vendar pa se v zadnjem času povečuje število napadov zaradi naraščanja nezadovoljstva javnosti nad tistimi, ki veljajo za skorumpirane ali nesposobne in jih krivijo za grško gospodarsko krizo – tako v zasebnem kot javnem sektorju.
"Policisti, sodniki, novinarji, politiki in zdelani anarhisti so mislili, da so se nas rešili. To je za njih udarec v trebuh, ker se urbano gverilsko vojskovanje vrača in bo strlo vsa njihova prizadevanja," je skupina zapisala v sporočilu, objavljenem na spletu.
Grčija, ki je že šesto leto zaporedoma v recesiji, je morala v zadnjih nekaj letih v zameno za mednarodno finančno pomoč sprejeti številne varčevalne ukrepe. V nedavnem poročilu je Evropska unija pozvala Atene, naj pospešijo reforme, med katere spada zmanjševanje števila uslužbencev javne uprave, in napovedala, da bo krizni davek najverjetneje podaljšan še za eno leto do leta 2016.