Policija ne bo več brezplačno varovala bogatih Grkov

Grška vlada v skladu z varčevanjem pripravlja naslednji korak zategovanja pasu, da bi izpolnila zahteve mednarodnih kreditorjev: bogati Grki, ki se bojijo napadov anarhističnih skupin, ne bodo več upravičeni do brezplačnega policijskega varovanja.

Ministrstvo za javni red je sporočilo, da bodo morali posamezniki z neto dohodkom nad sto tisoč evri letno sami plačati za policijsko varovanje pred morebitnimi napadi teroristov ali organiziranega kriminala.

2.000 evro dnevno za policijsko varovanje V skladu z načrtom bodo morali plačati dva tisoč evrov na mesec za vsakega policista, ki bo delal kot njihov telesni stražar, in 50 evrov na dan za uporabo policijskega nadzornega vozila. Uporaba policijskega helikopterja za varovanje bo posameznika stala 1.500 evrov na dan, policijske enote pa 50 evrov.

Tisti, ki bodo najeli policijo, bodo morali plačati tudi potne stroške policistov in morebitno škodo na opremi, za katero bodo ocenili, da je nastala po krivdi stranke.

Napadi skrajnih levičarjev in anarhističnih skupin ter varčevalni ukrepi so namreč močno načeli policijski proračun. Povprečen policist v Grčiji na mesec prejme okoli 1.100 evrov neto, dodatke v višini od 300 do 400 evrov za policiste, ki so delovali kot varnostniki, pa so zaradi varčevanja ukinili.

Ministrstvo ni želelo izdati podatkov o številu policistov, ki so vpleteni v varovanje, ali pa podatka o tem, koliko denarja naj bi dobili s predvidenim plačljivim varovanjem policije.

Varovani le bogati? "Pazljivi moramo biti, da se ta ukrep ne bo izjalovil. Obstajajo pomisleki, da bomo prišli do točke, ko si bo nekdo z dovolj denarja lahko privoščil varovanje, nekdo, ki ga nima, pa bo bolj izpostavljen," je ob tem opozoril vodja zveze grških policistov Christos Fotopoulos.

Nov načrt o plačljivem varovanju policije mora potrditi še finančno ministrstvo. Predlog izvzema voljene uradnike, sodnike ter direktorje javnih podjetij.

Med zasebnimi državljani, ki so trenutno deležni policijskega varovanja, so znani poslovneži in novinarji, ki so jim večkrat grozile anarhistične skupine. Grožnje so večinoma precej splošne, vendar pa se v zadnjem času povečuje število napadov zaradi naraščanja nezadovoljstva javnosti nad tistimi, ki veljajo za skorumpirane ali nesposobne in jih krivijo za grško gospodarsko krizo – tako v zasebnem kot javnem sektorju.

Anarhisti opozarjajo nase Prejšnji mesec je oborožena skupina Neuradna federacija anarhistov, ki je povezana z drugimi evropskimi oboroženimi skupinami, prevzela odgovornost za več letošnjih bombnih napadov. Ena od tarč takšnega napada je bil nekdanji direktor policijskega oddelka za boj proti terorizmu.

"Policisti, sodniki, novinarji, politiki in zdelani anarhisti so mislili, da so se nas rešili. To je za njih udarec v trebuh, ker se urbano gverilsko vojskovanje vrača in bo strlo vsa njihova prizadevanja," je skupina zapisala v sporočilu, objavljenem na spletu.

Grčija, ki je že šesto leto zaporedoma v recesiji, je morala v zadnjih nekaj letih v zameno za mednarodno finančno pomoč sprejeti številne varčevalne ukrepe. V nedavnem poročilu je Evropska unija pozvala Atene, naj pospešijo reforme, med katere spada zmanjševanje števila uslužbencev javne uprave, in napovedala, da bo krizni davek najverjetneje podaljšan še za eno leto do leta 2016.