Po Montiju spet Berlusconi?

Le slabo leto mineva, odkar je tehnokrat Mario Monti od Silvia Berlusconija prevzel mesto predsednika vlade. V tem času mu je uspelo narediti veliko. Javne finance so danes v bistveno boljši formi, donosi na desetletne obveznice so najnižji v zadnjih dveh letih, strukturne reforme gospodarstva pa so se vsaj začele. Morda je najpomembneje, da je Montiju uspelo Evropo in svet prepričati, da Italijo spet jemljeta resno, piše The Economist. Vendar se ob obnovljeni politični nestabilnosti, ki je nastala ob Montijevi izjavi, da bo odstopil z mesta predsednika vlade, tako tuji vlagatelji kot Italijani spet z zaskrbljenostjo sprašujejo, kakšna politična prihodnost čaka državo.

Naslednje parlamentarne volitve bodo marca naslednje leto. Na podlagi trenutnih javnomnenjskih anket se levici obeta zmaga. Najverjetnejši naslednik Maria Montija bi tako lahko bil kandidat demokratske stranke, Pier Luigi Bersani. Ta je služil že v štirih levosredinskih vladah in mu zato ne manjka političnih izkušenj, vendar bo ohranjanje nedavne gospodarske rasti kljub temu izredno težka naloga.

Med največjimi težavami sta nizka produktivnost in visoka brezposelnost Montiju namreč kljub vsem njegovim dosežkom ni uspelo opraviti vsega in italijansko gospodarstvo se še vedno opoteka, realni bruto domači proizvod je od uvedbe skupne valute komaj rasel. Brezposelnost, še posebej brezposelnost mladih, se je močno povečala. Nekatere izmed Montijevih reform, predvsem reforma trga delovne sile, pa so zvodenele, še preden bi lahko dodobra zaživele. Italija je prav tako komaj začela spreminjati trend padajoče produktivnosti. Večina je sicer prepričana, da sta največji težavi Italije proračunski primanjkljaj in javni dolg, ki je pri skoraj 125 odstotkih bruto domačega proizvoda v resnici eden najvišjih na svetu.

Vendar je italijanski proračunski primanjkljaj zdaj nižji od treh odstotkov, kar pomeni, da so njene javne finance v bistveno boljši formi kot pa številne druge v evroobmočju. Po pisanju Economista so v resnici največje gospodarske težave Italije nizka stopnja zaposlovanja, padajoča produktivnost in izguba konkurenčnosti proti Nemčiji.

Bi se Monti lahko iz tehnokrata prelevil v politika? Silvio Berlusconi je v zadnjih mesecih večkrat namignil na svojo vrnitev v politično areno in nato to spet zanikal, to nedeljo pa je dokončno odpravil vse dvome in izjavil, da se zaradi "občutka dolžnosti" spet vrača. S to izjavo in odtegnitvijo podpore njegove stranke Ljudstvo svobode je v resnici tudi končal vladavino Maria Montija. Ta je že izjavil, da bo, potem ko v tem mesecu parlament potrdi proračun, odstopil. Ob že omenjenih skrbeh o prihodnosti četrtega največjega evropskega gospodarstva se že pojavljajo ugibanja, ali bi se Monti zdaj lahko iz tehnokrata spremenil v politika in se podal v volilno bitko.

Ekonomistu in nekdanjemu evropskemu komisarju je v enem letu res uspelo pomiriti finančne trge in vlagatelje, vendar je z višjimi davki in manjšo porabo povzročil tudi veliko nezadovoljstvo med prebivalstvom. "Dosegel je preobrat v italijanski politiki in imel izredno velik vpliv v Evropi. Italijo je v očeh državljanov in tujih vlagateljev spet spremenil v resno državo," o Montiju pohvalno govori Thomas Klau iz Evropskega sveta, poroča The New York Times.

Schulz: Berlusconi predstavlja grožnjo Italiji in Evropi Ne glede na to, ali se sam Monti odloči, da bo kandidiral na volitvah, je po prepričanju Massima Franca, glavnega političnega komentatorja pri časopisu Corriere della Sera, jasno, da se bo bitka na desnici odvijala med podporniki Montija in Berlusconija, pri čemer glasovi levice ne pridejo v poštev, temveč bo ključno to, komu bo uspelo prepričati sredino. Kljub temu da Berlusconi zatrjuje, da ga žene odgovornost do Italije, so ga evropski voditelji in finančni analitiki obtožili prav nasprotnega. Martin Schulz, predsednik Evropskega parlamenta, je njegovo vrnitev v politiko označil za "grožnjo Italiji in Evropi", poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

V intervjuju za italijanski poslovni časopis Il Sole 24 Ore pa je José Manuel Barroso poudaril: "Naslednje volitve ne smejo služiti za izgovor za odpravljanje nujnih reform, ki so bile uvedene. Relativna pomiritev finančnih trgov še ne pomeni, da smo izšli iz krize."