Papež povedal, zakaj si je privzel ime po sv. Frančišku Asiškem

Papež Frančišek je muslimanom, ki v teh dneh končujejo postni mesec ramadan, poslal voščilo, ki ga je podpisal sam, ne pa vatikanski svet za medverski dialog kot prejšnja leta.

Pomagati ubogim Papež je v pismu povedal tudi, zakaj si je privzel ime po sv. Frančišku Asiškem. "To je bil svetnik, ki je globoko ljubil Boga in vsa človeška bitja. Frančišek je ljubil, pomagal in služil ubogim, bolnim ter revnim," je pojasnil papež Bergoglio. O tem govori tudi nedeljski evangelij: o nespametnosti ljudi, ki si nabirajo zemeljske zaklade in jih ne znajo deliti.

Do sožitja z vzgojo Papež poudarja, da so ljudje poklicani spoštovati vsakega človeka, predvsem pa "njegovo življenje, telesno integriteto, dostojanstvo in pravice, njegovo dostojanstvo, lastnino, etnično in kulturno identiteto, njegove ideje in politične izbire". Poklicani smo misliti, govoriti in pisati o drugem na spoštljiv način. In ne le v njegovi prisotnosti, temveč vedno in povsod. Izogibati se moramo krivičnim kritikam in obrekovanju. Do tega lahko pridemo s pomočjo "družine, šole, verskega pouka in medijev", nadaljuje papež.

Mlade muslimane in kristjane je treba vzgajati tako, da bodo o vernikih drugih veroizpovedi mislili in govorili na spoštljiv način. Izogibati se je treba vsakemu smešenju ali obrekovanju, še pravi papež ob koncu muslimanskega meseca posta, molitve in dobrodelnosti.

Od dobrodelnosti k tradicionalnosti Za dobrodelnost Vatikana ima papež posebno službo (Elemosineria Apostolica), ki jo je do sobote vodil Tržačan, nadškof vatikanske kurije Guido Pozzo. Italijana, ki je bil posvečen v rodnem Trstu leta 1977, je papež imenoval za sekretarja komisije Ecclesia Dei (Božja Cerkev). Ta si prizadeva za vrnitev tradicionalističnega krila katolikov škofa Marcela Lefebvra v Rimskokatoliško cerkev. Lefebvrovci so namreč zavrnili drugi vatikanski koncil in ostajajo pri starem maševanju v latinščini, pri katerem je duhovnik obrnjen s hrbtom proti ljudstvu. Lefebrvovci, bratovščina sv. Pija, so v dialogu z Vatikanom sicer zelo hladni.

Nad staro latinsko mašo, ki jo je znova dovolil prejšnji papež Benedikt XVI., pa se danes navdušujejo tudi številni mladi katoliki v Franciji in Nemčiji. Najdemo jih tudi v Sloveniji, kjer so predkoncilske tridentinske maše večkrat na leto. Zadnja je bila junija v Mariboru. Član komisije Ecclesia Dei je od leta 2007 tudi slovenski kardinal Franc Rode.