Ponekod v Evropi rahljajo ukrepe, guverner New Yorka odgovarja Trumpu #video

V zadnjem tednu so se razmere glede koronavirusa v Franciji nekoliko umirile. Od nedelje do ponedeljka zvečer je covid-19 zahteval še 574 smrtnih žrtev. Ob tem se število bolnikov s koronavirusno boleznijo 19 na intenzivni negi niža že šest dni, poroča STA

Od nedelje do ponedeljka se je to število znižalo za 24 na 6821, danes pa je padlo na 6730. So pa v državi v zadnjem dnevu zabeležili porast smrti, teh je bilo namreč 762, skupno 15.729. Tudi število okuženih je preseglo 100.000 in naraslo na 103.573.

V Franciji so v ponedeljek ukrepe podaljšali do 11. maja.

Kanadski premier Justin Trudeau je na novinarski konferenci dejal, da je Kanada daleč od rahljanja ukrepov, ki so jih sprejeli za zajezitev novega koronavirusa. "Trenutno smo v fazi, v kateri bomo še nekaj časa. Nekaj tednov, morda še dlje."

V Kanadi so okužbo potrdili pri 26.897 ljudeh, umrlo jih je 898, v zadnjih 24 urah je umrlo 118 oseb.
 

V ZDA so v zadnjih 24 urah zabeležili 16.547 novih okužb, s tem so presegli 600.000 okužb z novim koronavirusom (603.488). V zadnjem dnevu je umrlo 1.554 ljudi, vse skupaj v ZDA pa 25.194.

Največ okuženih je v zvezni državi New York (dobrih 202.000), umrlo je prek 10.800 ljudi.

Češka namerava ukrepe, ki jih je uvedla zaradi omejitve širjenja novega koronavirusa, postopoma odpraviti do 8. junija. V ponedeljek bodo v okviru omilitve spet odprte trgovine z gradbenim materialom, tržnice in prodajalne avtomobilov, poročanje nemške tiskovne agencije dpa povzema STA.

Kot je pojasnil minister za trgovino in industrijo Karel Havlicekm, bodo v dvotedenskem razmaku sledile manjše, kasneje pa tudi večje trgovine. Med zadnjimi bodo zeleno luč dobile restavracije, hoteli in večja nakupovalna središča.

V Pragi so še napovedali, da bodo od drugega tedna v juniju spet dovoljene gledališke predstave in druge prireditve z do 50 obiskovalci. Pogoj za postopno odpravo ukrepov je, da se bo epidemiološka situacija še naprej razvijala ugodno, je opozoril minister za zdravje Adam Vojtech. Ob tem je spet spomnil na osebno higieno in da je od vsakega posameznika odvisno, ali bodo ukrepe odpravljali po napovedanih načrtih.

Na Češkem so do danes potrdili 6101 okužb, 161 ljudi pa je umrlo, še piše STA.

V Italiji se je skupno število okuženih v zadnjem dnevu povečalo le za 1,9 odstotka na 162.488. To je najmanj od prvega tedna marca. So pa v zadnjih 24 urah zabeležili 602 novi smrti zaradi covida-19, skupno je umrlo 21.067 ljudi. V Italiji tako že dva dneva ponovno narašča število mrtvih, poroča STA.

Civilna zaščita je v ponedeljek potrdila 566 novih smrtnih primerov koronavirusne bolezni 19. V nedeljo pa 431, kar je bilo najmanj mrtvih v enem dnevu od 19. marca. Strokovnjaki so sicer pojasnili, da relativno visoko število mrtvih ne prikazuje aktualnega epidemiološkega dogajanja in hitrosti širjenja okužbe, saj so se te osebe okužile že pred tedni, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

V Italiji je doslej ozdravelo 37.130 ljudi. Dober znak je sicer tudi upadanje števila oseb na intenzivni negi, teh je bilo danes 3186, kar je 74 manj kot v ponedeljek. To je pomembno zaradi prenapolnjenih kapacitet predvsem na severu države. Kot je povedal predstavnik odbora Massimo Antonelli so na primeru Lombardije in Lacija izračunali, da je možnost preživetja na intenzivni negi 65-odstotna, s čimer so se razmere izboljšale, poročanje italijanskega portala Sky TG24 povzema STA.

Glavni pogajalec EU o prihodnjih odnosih z Združenim kraljestvom Michel Barnier je skoraj štiri tedne po okužbi z novim koronavirusom danes znova začel z delom. "Nazaj v pisarni, kjer se med drugim pripravljamo na videokonferenco z britanskim kolegom Davidom Frostom," je tvitnil, piše STA.

Barnier in Frost naj bi se dogovorila o načrtu za nadaljevanje pogajanj, ki so zastala zaradi pandemije novega koronavirusa. Do konca leta še velja prehodno obdobje, ko kljub brexitu za državljane in podjetja ni bistvenih sprememb. Se pa morata strani zdaj dogovoriti o prihodnjih odnosih.

Strani sta sicer v stalnem stiku na tehnični ravni, a drugega in tretjega kroga pogajanj, ki sta bila načrtovana sredi marca in v začetku aprila, zaradi pandemije ni bilo. Naslednji krog je bil načrtovan konec aprila v Londonu. Novi sporazum je treba skleniti do konca leta, ko se izteče prehodno obdobje, v katerem državljani in podjetja na obeh straneh Rokavskega preliva brexita še ne občutijo. Predhodno obdobje je mogoče podaljšati za eno ali dve leti, vendar je britanska stran to možnost doslej zavračala, še dodaja STA.

Skupina prostovoljcev je v španskem mestu Jerez de la Frontera je začela proizvajati zaščitne maske za gluhe. Njihova posebnost je, da so prosojne. S tem so vidna usta, kar gluhim omogoča branje ustnic, poročanje avstrijske tiskovne agencije APA povzema STA.

Maske so sestavljene iz okvirja iz blaga, sredinski del pa je iz prosojnega umetnega materiala. Gluhi ali naglušni se za boljše razumevanja pogosto osredotočajo tudi na branje ustnic svojega sogovornika. To pa trenutna nošnja mask zaradi izbruha koronavirusa onemogoča, dodaja STA.

"Za proizvodnjo uporabljamo dežne prevleke za otroške vozičke," je povedal eden od prostovoljcev Francisco Zuasti. Ob straneh so maske rahlo odprte, da so zračne in da se ne rosijo. Je pa material zelo trpežen in nudi več zaščite, kot navadne maske iz blaga, je dodal.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je danes branil Kitajsko v zvezi z zahtevami nekaterih zahodnih držav, da bi moral Peking plačati odškodnine za pandemijo koronavirusne bolezni 19. Tovrstne zahteve so popolnoma nesprejemljive, je po poročanju STA dejal novinarjem po videokonferenci. "Ko slišim kaj takega, mi gredo vsi lasje pokonci," je dodal.

Med najglasnejši kritiki Kitajske, kjer se je novi koronavirus prvič pojavil, je ameriški predsednik Donald Trump. Novi koronavirus je označil za kitajski virus in zagrozil z ustavitvijo plačevanja članarine Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO), ki je po njegovem naklonjena Kitajski. Po poročanju medijev je več ameriških in britanskih politikov predlagalo, da bi zaradi pandemije zahtevali odškodnine od Kitajske.

Lavrov je danes posvaril pred uporabo pandemije v politične namene ter izpostavil, da bi morale države sodelovati za skupno dobro. "Gre za nesrečo, ki je prizadela vse in proti kateri se lahko borimo le skupaj," je dejal vodja ruske diplomacije po poročanju nemške tiskovne agencije dpa. Odziv WHO na pandemijo je označil za učinkovitega. Kot je dejal, je organizacija sprejela ustrezne ukrepe za odziv na pandemijo.

Ruski predsednik Vladimir Putin se je medtem v video konferenci z voditelji držav nekdanje Sovjetske zveze zavzel za tesnejše sodelovanje v krizi. Poudaril je, da je Rusija pripravljena pomagati državam, ki potrebujejo pomoč, poročanje dpa navaja STA.

Politiki, akademiki in aktivisti iz Evrope, ZDA in Avstralije so v odprtem pismu kritični do odziva kitajske komunistične partije na izbruh covida-19. V pismu, danes objavljenem na novičarskem portalu Hong Kong Free Press, je več kot sto podpisnikov zapisalo, da je kultura strahu prikrivala informacije, ključne za boj proti tej bolezni v svetu, poroča STA.

Podpisniki med drugim navajajo, da kitajska komunistična partija v Wuhanu, kjer se je novi koronavirus prvič pojavil, prikriva informacije o izvoru pandemije. V pismu tudi piše, da je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pod vplivom kitajske komunistične partije sprva zmanjševala resnost novega virusa, poročanje nemške tiskovne agencije dpa navaja STA

Omenjajo tudi številne zdravnike, akademike in novinarje, ki so jih na Kitajskem utišali, ker so spregovorili o virusu. Pri tem izpostavljajo, da je utišanje žvižgačev, kot je zdravnik Li Wenliang, ki je tudi umrl za covidom-19, neposredno botrovalo širjenju bolezni.

"Zaradi pandemije se moramo vsi soočiti z neprijetno resnico : S politiziranjem vseh vidikov življenja, tudi zdravja ljudi, je avtokratska enostrankarska vladavina na Kitajskem ogrozila vse," še pišejo akademiki, politiki in aktivisti. Ob tem se poklonijo kritikom odziva kitajskih oblastih, med njimi tudi novinarjem, ki so po izbruhu bolezni izginili ali so v hišnem priporu.

Farmacevtska giganta Sanofi in Glaxosmithkline (GSK) bosta združila moči pri izdelavi cepiva proti covidu-19, ki bi lahko bilo na voljo v drugi polovici leta 2021. Kot so danes sporočili iz podjetij, nameravajo še letos cepivo klinično testirati, poroča STA. 

"Ko se svet sooča s to neverjetno globalno zdravstveno krizo, je jasno, da se nobeno podjetje ne more lotiti zadeve samo," je dejal generalni direktor Sanofija Paul Hudson.

Cepivo bo vsebovalo antigen, ki ga je razvil Sanofi, in tehnologijo adjuvansa, ki ga je razvil GSK. Antigen je snov, ki povzroča v organizmu nastajanje protiteles. Adjuvans pa vsaka snov, primešana antigenu, ki stopnjuje njegovo imunogenost in povzroči močnejši imunski odziv. Antigen so oblikovali tako, da je enak proteinom, ki jih je najti na površini novega koronavirusa. Adjuvans omogoča, da je na dozo cepiva potrebnega manj proteina.

Farmacevtska giganta sta še sporočila, da njuno raziskovanje podpira in poteka v sodelovanju raziskovalnim inštitutom v okviru ameriškega ministrstva za zdravje in socialne zadeve. Pripravljeni pa so na sodelovanje tudi z drugimi vladami, še piše STA.

Svet Evrope in Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) sta danes pozvala države, naj izkoristijo pomoč, ki jo v boju proti pandemiji covida-19 lahko nudijo ustrezno poklicno usposobljeni begunci in jih vključijo v nacionalne zdravstvene sisteme, poroča STA.

Kot je sporočil prvi mož UNHCR Filippo Grandi, je v zadnjih tednih več držav v Evropi javno pozvalo k vključitvi beguncev s kvalifikacijami na področju zdravstva v nacionalni okvir odzivanja na širjenje virusa. "Tovrstne pobude polno podpiramo in upamo, da jih je mogoče razširiti po vsej celini in onkraj nje," je dejal.

Poudarja, da je v tem kriznem času potrebna vsa razpoložljiva pomoč in begunci z dokazano poklicno usposobljenostjo so po njegovih besedah z delom pod ustreznim nadzorom pripravljeni prispevati svoj delež. "Tako lahko izkažejo svojo solidarnost in vračajo skupnostim, ki jim nudijo zaščito," je še menil Grandi. A kot opozarja Svet Evrope, je večina z zdravstvom povezanih poklicev deležna strogega nadzora in za delo so potrebna ustrezna potrdila pristojnih nacionalnih oblasti, navaja STA.

Islandija namerava kot tretja skandinavska država, za Dansko in Norveško, omiliti ukrepe, ki so jih uvedli zaradi pandemije novega koronavirusa in 4. maja odpreti šole, višje šole in fakultete, sta danes napovedali islandska premierka in ministrica za zdravje, Katrin Jakobsdottir in Svandis Svavarsdottir, piše STA. Obe sta ob tem poudarili, da bodo ukrepe odpravljali počasi in postopoma. 

Večina ukrepov za omejitev socialnih stikov tako ostaja še naprej v veljavi. Zaprti ostajajo javni bazeni, telovadnice, restavracije ter gostilne. Bodo pa povečali število oseb na javnih prireditev s sedanjih 20 na 50. Prav tako nameravajo odpreti frizerske salone, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Na Islandiji so doslej potrdili 1700 okužb z virusom sars-cov-2. Zaradi koronavirusne bolezni 19 je umrlo osem oseb, med njimi turist iz Avstralije, še dodaja STA.

Iz Velike Britanije prihajajo informacije, da je v zadnjih 24 urah v bolnišnicah umrlo 778 ljudi, s tem so presegli 12.00 smrtnih žrtev (12.107). Britanci so testirali dobrih 380.000 ljudi, pozitivnih na covid-19 je bilo 93.873. 

Na Otoku so danes sporočili še, da je v Angliji in Walesu do 3. aprila ob smrtnih žrtvah v bolnišnicah umrlo še 400 ljudi, ki jih niso sprejeli v bolnišnice.
 

Na Hrvaškem so v zadnjih 24 urah potrdili šest novih smrtnih primerov zaradi covida-19. Gre za največje število umrlih v enem dnevu od izbruha epidemije na Hrvaškem. Skupno je zaradi koronavirusne bolezni 19 na Hrvaškem doslej umrlo 31 ljudi, je danes sporočil hrvaški minister za zdravje Vili Beroš, piše STA. 

Na Hrvaškem so okužbo z novim koronavirusom doslej potrdili pri 1.704 ljudeh. V 24 urah so zabeležili 54 novih okužb. Zadnjih šest oseb, ki so na Hrvaškem umrle zaradi covida-19, je bilo starih od 60 do 85 let. Vse so imele kronične bolezni. Na Hrvaškem so doslej opravili nekaj manj kot 18.500 testov na okužbo. 

Beroš je danes še ocenil, da hrvaški zdravstveni sistem zaradi epidemije novega koronavirusa ni preobremenjen, še dodaja STA.

Predsednica irske republikanske stranke Sinn Fein party Mary Lou McDonald je naslednja iz političnih vrst, pri kateri so uradno potrdili okužbo. McDonaldova je dejala, da se je kar nekaj tednov pred pozitivnim testom počutila zelo slabo.

Po poročanju BBC je zaradi koronavirusa utrpela tudi plevralni izliv, kar je podaljšalo njeno okrevanje. Političarka se počuti bolje in naj bi se na delo vrnila že prihodnji teden.
 

Po podatkih raziskave Johns Hopkins University se število okuženih po svetu z novim koronavirusom bliža številki dva milijona. O okužbah poročajo iz 185 državah po svetu, največ, skoraj 590.000 okuženih je v ZDA, kjer je umrlo 23.600 ljudi. Število smrtnih žrtev po svetu se bliža 121.000.

Na Švedskem so do danes skupno zabeležili že več kot tisoč smrtnih primerov zaradi novega koronavirusa. Število potrjenih okužb z virusom je preseglo številko 11.000, poročanje francoske tiskovne agencije AFP povzema STA.

Švedska agencija za javno zdravje je danes objavila, da so v državi doslej potrdili 11.445 okužb z novim koronavirusom, zaradi covida-19 pa je skupno umrlo 1033 ljudi. Ob tem so dodali, da bi lahko bile številke smrtnih primerov še višje, saj med štiridnevnimi velikonočnimi prazniki najverjetneje niso zabeležili vseh smrti.

Švedska vse do danes za zajezitev okužb z novim koronavirusom ni uvedla strogih ukrepov za omejitev gibanja ter ni zaprla restavracij, barov, šol in vrtcev. Prepovedali so zgolj javna zbiranja z več kot 50 osebami, še dodaja STA.

Kitajska je odobrila klinično testiranje še dveh cepiv proti novemu koronavirusu na ljudeh, so danes sporočili s kitajskega ministrstva za znanost. Kitajska, kjer je konec decembra izbruhnil novi koronavirus, sedaj testira tri cepiva. Prvega so začeli testirati sredi marca, poročanje francoske tiskovne agencije AFP povzema STA.

Cepivi, ki uporabljata neaktiven patogen novega koronavirusa, so odobrili v nedeljo in ponedeljek, je potrdil predstavnik ministrstva Wu Yuanbin. Enega je razvila pekinška podružnica podjetja Sinovac Biotech, drugega pa wuhanski inštitut za biološke proizvode na inštitutu za virologijo.

Na Kitajskem so 16. marca odobrili tudi cepivo, ki sta ga razvila akademija vojaške medicinske znanosti in hongkonško biotehnološko podjetje Cansino Bio. Kot je še pojasnil Wu, so 9. aprila začeli cepiti prostovoljce in iskati prostovoljce za drugo fazo kliničnega testiranja. Na svetu še ni odobrenega cepiva, ki bi preprečil ljudem, da zbolijo za koronavirusno boleznijo 19, ki je zahtevala več kot 120.000 smrtnih žrtev. Po oceni strokovnjakov bi lahko bilo cepivo na voljo v roku 18 mesecev, še dodaja STA.

Na svetu je koronavirusna bolezen 19 zahtevala že več kot 120.000 smrtnih žrtev, od tega skoraj 70 odstotkov v Evropi, po izračunih francoske tiskovne agencije AFP kažejo uradni podatki oblasti in Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Z novim koronavirusom se je okužilo že skoraj dva milijona ljudi v 193 državah in ozemljih.

Skupno je za covidom-19 umrlo 120.013 ljudi, kažejo podatki oblasti, zbrani do 13. ure po srednjeevropskem času. Od tega je 81.474 ljudi umrlo v Evropi, ki je najhuje prizadeta celina. Na njej so potrdili 973.087 primerov okužb.

Po svetu so potrdili več kot 1.923.390 primerov okužb v 193 državah in ozemljih. Dejansko število okužb je po navedbah AFP verjetno še precej višje, saj številne države testirajo samo tiste ljudi, ki morajo zaradi okužbe v bolnišnico. Doslej je sicer ozdravelo 411.500 ljudi.

ZDA, kjer so prvo smrt zaradi koronavirusa zabeležili konec februarja, so najhuje prizadeta država tako po številu smrti kot okuženih. Umrlo je 23.649 ljudi, doslej pa so potrdili 582.594 primerov okužbe. Najmanj 44.308 ljudi je ozdravelo.

Sledi Italija z 159.516 potrjenimi primeri okužbe, umrlo je 20.465 ljudi. V Španiji se je doslej okužilo 172.541 ljudi, umrlo jih je 18.056. Sledita Francija s 14.967 smrtnimi žrtvami (136.779 primerov) in Združeno kraljestvo z 11.329 smrtnimi primeri (88.621 primerov okužbe).

Na Kitajskem, kjer se je novi koronavirus decembra lani prvič pojavil, so uradno potrdili 82.249 okužb, od tega je 3341 ljudi umrlo, 77.738 pa jih je ozdravelo, piše STA.

V Italiji so danes lahko ponekod po več kot enem mesecu svoja vrata znova odprle knjigarne, papirnice in trgovine z otroškimi oblačili, ki so morale biti zaprte zaradi novega koronavirusa. Večina ukrepov za zajezitev virusa, vključno s strogimi omejitvami gibanja na prostem, bo sicer v veljavi najmanj do 3. maja.

Poleg odprtja določenih trgovin vladni odlok, sprejet minuli teden, omogoča tudi, da danes proizvodnjo znova zaženejo v lesni industriji in računalniški industriji, poročajo italijanski mediji. Doslej so bili odprti le supermarketi in lekarne.

Nekatere dežele so se odločile, da odloka ne bodo v celoti upoštevale. V Lombardiji, ki jo je novi koronavirus najhuje prizadel, in deželi Piemont tako knjigarne, papirnice in trgovine z otroškimi oblačili ostajajo zaprte. Določene omejitve kljub vladnemu odloku ostajajo tudi v Kampanji in na Sardiniji.

V deželi Benečija, ki velja za eno najbolj prizadetih italijanskih dežel v epidemiji, pa so omilili nekatere ukrepe. Knjigarne in trgovine bodo lahko odprte dva dni na teden. Odpravili pa so tudi omejitev, da se lahko ljudje rekreirajo samo 200 metrov od doma. Ob odhodu od doma morajo sicer nositi zaščitne maske in rokavice.

Vlada premierja Giuseppeja Conteja medtem ob pomoči posebne delovne skupine pripravlja načrt za ponoven zagon gospodarstva po 3. maju, do katerega so podaljšali ukrepe za zajezitev novega koronavirusa. Po neuradnih informacijah bi lahko po 3. maju znova zagnali proizvodnjo v modni, avtomobilski in kovinski industriji, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Na ministrstvu za turizem pa so medtem zagotovili, da bodo lahko Italijani poleti šli na morje.

Z ministrstva za delo so sporočili, da je za 600 evrov pomoči na zavodu za socialno varnost, ki je namenjena samozaposlenim, zaprosilo že več kot štiri milijone Italijanov.

Nemški znanstveniki za postopno rahljanje ukrepov

Nemški znanstveniki menijo, da bi ukrepe za zajezitev novega koronavirusa lahko začeli rahljati po 19. aprilu. Nemška kanclerka Angela Merkel bo njihovo mnenje upoštevala, ko bo njena vlada odločala o tem, kako naprej, poroča spletni portal Deutsche Welle.

Nemška akademija znanosti Leopoldina je v ponedeljek priporočila, da bi lahko v državi začeli rahljati omejitve javnega življenja po nedelji, 19. aprila. Za začetek bi lahko odprli nekatere šole ob upoštevanju higienskih pravil. Prav tako bi lahko odprli trgovine in restavracije, če bi strogo upoštevali pravila družbene razdalje.

Znanstveniki so tudi predlagali, naj vlada uvede obvezno uporabo zaščitnih mask v javnosti. "Vsak državljan bi moral imeti v prihodnosti to vrsto zaščite ust in nosu in jo nositi vsakič, ko ukrepov družbene razdalje ni mogoče spoštovati," je za časnik Der Spiegel izjavil predsednik akademije Gerald Haug.

V akademiji menijo, da bi se morali postopoma odpreti tudi vladni uradi, zasebna in javna potovanja ter veliko večino javnih prireditev pa bi lahko dopustili počasi in postopno.

Merklova bo imela v sredo virtualno srečanje s premierji 16 zveznih držav, pri čemer bodo upoštevali mnenja, ki so jih podali znanstveniki Leopoldine.

Omejitve, ki so trenutno v veljavi, se iztečejo v nedeljo. Nemški minister za zdravje Jens Spahn je minuli teden nakazal, da bi lahko vlada po 19. aprilu omilila nekatere omejevalne ukrepe.

Nemci po poročanju portala Deutsche Welle v veliki meri spoštujejo omejitve, ukrepi pa uživajo podporo javnosti. Po anketi nemške tiskovne agencije dpa je sicer od uvedbe omejitev disciplina med prebivalstvom nekoliko popustila.

V Nemčiji se število novih okužb s koronavirusom počasi zmanjšuje. Do zdaj so potrdili več kot 127.000 okužb, 3022 ljudi je umrlo.

Avstrija je kot ena od prvih držav v Evropi danes odprla številne trgovine, ki so jih zaprli pred štirimi tedni v okviru boja proti pandemiji covida-19. Kupci morajo sicer nositi zaščitne maske ali drugo zaščito za usta, število ljudi, ki so lahko hkrati v trgovini, je omejeno. Kancler Sebastian Kurz je prepričan, da je Avstrija na pravi poti.

Foto: Reuters

Kot je poudaril kancler, so po zaslugi discipline in vztrajnosti državljanov lahko z odprtjem manjših trgovin, prodajaln gradbenega materiala in vrtnih centrov naredili prvi korak k "novi normalnosti", poroča nemška tiskovna agencija dpa. Po njegovih besedah še naprej velja geslo: "Toliko svobode, kot je možno, toliko omejitev, kot je potrebno".

V Avstriji, kjer so zadnje štiri tedne obratovale le živilske trgovine, lekarne in trafike, so danes znova odprle vrata trgovine z manj kot 400 kvadratnimi metri prodajne površine, delavnice, prodajalne gradbenega materiala in vrtni centri.

Po poročanju dpa je bilo pred nekaterimi trgovinami danes opaziti daljše vrste. Kurz je na novinarski konferenci dejal, da je naval na trgovine z gradbenim materialom pričakoval.

Trgovine so lahko odprte med 7.40 in 19. uro, kupci morajo nositi zaščito za usta, število ljudi, ki so lahko hkrati v trgovini, pa je omejeno. Trgovcem, ki imajo v trgovini hkrati preveč ljudi, bodo morali plačati do 3600 evrov kazni.

Minister za zdravje Rudolf Anschober je pojasnil, da število potrjenih okužb z novim koronavirusom v zadnjih desetih dneh narašča za manj kot tri odstotke dnevno, število okuženih pa se podvoji po 39 dneh. Poudaril je še, da si vlada pridržuje pristojnost, da po potrebi uvede dodatne ukrepe.

Vse trgovine naj bi v Avstriji po dosedanjih načrtih odprli 2. maja, ko naj bi odprli tudi frizerske salone. Sredi maja pa naj bi znova odprli tudi restavracije in druge gostinske lokale. (STA)

V Iranu se je danes prvič po enem mesecu število smrti zaradi koronavirusne bolezni 19 zmanjšalo na dvomestno število. V zadnjih 24 urah je zaradi covida-19 umrlo 98 ljudi, je sporočil predstavnik iranskega zdravstvenega ministrstva.

"Na žalost smo izgubili 98 naših rojakov, okuženih z boleznijo (...) toda po mesecu čakanja je to prvi dan, da je bilo število umrlih dvomestno," je dejal.

Islamska republika je med državami, ki jo je novi koronavirus najbolj prizadel. Trenutno je v Iranu 74.877 okuženih z novim koronavirusom. Skupaj je doslej v Iranu zaradi covida-19 umrlo 4683 ljudi. (STA)

Zaradi širjenja koronavirusa po vsem svetu je kar 117 milijonov otrok v 37 državah v nevarnosti, da ne bodo prejeli življenjsko pomembnega cepiva proti ošpicam, so danes opozorili v Pobudi za izkoreninjenje ošpic in rdečk. Številne države namreč prelagajo cepljenje, opozarja Sklad Združenih narodov za otroke (Unicef).

Foto: Getty Images

V 24 državah so kampanje cepljenja proti ošpicam zaustavili ali preložili, da bi preprečili nadaljnje širjenje koronavirusa. Kampanje cepljenja, ki so bile načrtovane za kasnejše mesece v letošnjem letu v 13 drugih državah, pa morda sploh ne bodo izvedene, so pojasnili v Unicefu in partnerskih organizacijah v okviru Pobude za izkoreninjenje ošpic in rdečk.

Prekinitve bi lahko ogrozile cepljenje 117 milijonov otrok, med katerimi mnogi živijo na območjih s ponavljajočimi se izbruhi ošpic. To zaskrbljujoče visoko število otrok ne vključuje dojenčkov, ki jih zaradi vpliva koronavirusa na rutinske programe cepljenja morda sploh ne bodo cepili. Otroci, mlajši od 12 mesecev, pogosteje umirajo zaradi ošpic in če širjenje virusa ošpic ne bo zaustavljeno, bo tveganje za dojenčke vsak dan večje, so poudarili.

Med 24 državami, kjer so cepljenje zaustavili ali preložili, so tudi DR Kongo, Južni Sudan, Nigerija, Brazilija, Ukrajina in Kazahstan, kjer se borijo proti velikim izbruhom ošpic.

V pobudi, katere del je tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), so ob tem pojasnili, da je WHO izdala nove smernice za pomoč državam pri izvajanju programov cepljenja med pandemijo covida-19. Smernice priporočajo, da vlade začasno zaustavijo kampanje preventivnega cepljenja proti boleznim, če v državi ni s temi povezanih izbruhov.

Organizacije podpirajo omenjena priporočila, hkrati pa pozivajo države, naj nadaljujejo z izvajanjem nacionalnih programov cepljenja in zagotavljajo varnost skupnosti ter zdravstvenih delavcev.

Voditelje držav so pozvali, naj ob začasni prekinitvi programov cepljenja okrepijo prizadevanja za identifikacijo necepljenih otrok, da bodo lahko najranljivejši prejeli cepivo proti ošpicam takoj, ko bo to mogoče, so sporočili iz Unicefa Slovenija. Izvajanje programov cepljenja je ključnega pomena za preprečevanje dodatnih smrti zaradi bolezni, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem, so poudarili

Kljub temu da je varno in učinkovito cepivo proti ošpicam na voljo že več kot 50 let, je namreč število primerov ošpic v zadnjih letih naraščalo. V letu 2018 je za ošpicami umrlo 140.000 ljudi, večinoma otrok in dojenčkov, kar bi lahko preprečili, še poudarjajo. (STA)

V Španiji so zabeležili najmanjši dnevni porast okužb z novim koronavirusom v enem mesecu. Število okuženih se je povečalo za 3045 oziroma 1,8 odstotka na 172.541. Covid-19 pa je zahteval več kot 18.000 smrtnih žrtev, od tega 567 v zadnjih 24 urah. To je nekoliko več kot dan pred tem.

Foto: Reuters

Porast okužb je najnižji, od kar so v Španiji 14. marca z namenom zajezitve novega koronavirusa uvedli stroge omejitve gibanja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Doslej je covid-19 v tej državi zahteval 18.056 smrtnih žrtev, od tega 567 v zadnjih 24 urah. Dan pred tem jih je bilo 517. Doslej so ozdraveli 67.504 ljudje.

Zaradi umirjanja razmer se je lahko v ponedeljek v Španiji več sto tisoč ljudi po več tednih vrnilo na delo. Samo v Madridu je po ocenah medijev na delo znova odšlo okoli 300.000 ljudi. Pred tem so lahko delali le tisti, ki opravljajo nujne službe, zdaj pa so se ponovno odprle številne tovarne in gradbišča.

Ostale stroge omejitve, ki so jih v državi sprejeli pred mesecem dni, ostajajo v veljavi. Veljale bodo najmanj do 25. aprila. (STA)

V Rusiji so danes potrdili rekordnih 2.700 okužb z novim koronavirusom, s čimer se je število potrjenih okužb v tej državi povzpelo na 21.100. 170 ljudi je umrlo za covidom-19.

Foto: Reuters

Ruski predsednik Vladimir Putin je nedavno posvaril, da se razmere v zvezi s širjenjem novega koronavirusa v Rusiji ne izboljšujejo. Od pristojnih oblasti pa je zahteval, naj se pripravijo za najhujši scenarij. Omenil je tudi možnost vključitve vojske v izvajanje ukrepov za zajezitev pandemije.

Skoraj dve tretjini zabeleženih primerov okužbe je v Moskvi, kjer so veljajo stroge omejitve gibanja. Potovanje po mestu je dovoljeno le z dovolilnico.

Večina ruskih regij je sledila vzoru Moskve in odredila stroge omejitve gibanja. Putin je svetoval državljanom, naj do konca meseca ostanejo doma in hodijo ven le za najnujnejše opravke.

Zaradi epidemije državi grozi podvojitev števila brezposelnih. Putin je odredil zaprtje vseh nenujnih storitev do konca aprila, a z rednim izplačilom plač delavcem. Še posebej majhna in srednja podjetja se zaradi tega čutijo ogrožena in napovedujejo odpuščanja. (STA)

Zaradi fizičnih in verbalnih napadov na zaposlene v hrvaških medijih med velikonočno mašo v Splitu so policisti kazensko ovadili tri osebe, sodniku za prekrške pa tudi duhovnika Josipa Delaša. Sodniku za prekrške in sanitarnim inšpektorjem so ovadili tudi 13 oseb iz skupine, ki je v podporo duhovniku žalila novinarje in vzklikala ustaška gesla.

Foto: STA ,

Kazensko ovadenim napadalcem na novinarko splitskega portala dalmatinskiportal.hr in snemalko regionalne televizije N1 grozi tudi do pet let zapora zaradi nasilnega obnašanja do oseb, ki opravljajo javne naloge, je pojasnila splitska policija.

Hrvaški radio je poročal, da so sodniku za prekrške zaradi kršitev javnega reda in miru prijavili duhovnika Delaša. Ta je pred cerkvijo verbalno napadel in žalil novinarje, ki so spremljali zbiranje vernikov ob velikonočni maši. Župnik je maševal kljub prepovedi javnih shodov, vključno s cerkvenimi dogodki, med epidemijo novega koronavirusa na Hrvaškem.

Splitska policija je danes potrdila, da so identificirali 13 pripadnikov skupine, ki se je v nedeljo popoldne zbrala pred cerkvijo v podporo župniku. V skupini je bilo približno 20 oseb, med katerimi so imeli nekateri obraze zakrite s smučarskimi maskami.

Sodniku za prekrške so ovadili dve osebi zaradi kaljenja javnega reda in miru, ker so vzklikali ustaška gesla in simbole, enega moškega pa tudi zaradi prižgane bakle, medtem ko bodo o obnašanju enega mladoletnika obvestili center za socialno delo. Preostale bodo ovadili sanitarni inšpekciji zaradi kršitve ukrepov za zajezitev širitve novega koronavirusa, so še objavili. (STA)

V Franciji pričakujejo osemodstotno krčenje gospodarstva

Francosko gospodarstvo se bo letos zaradi koronavirusa po pričakovanjih skrčilo za osem odstotkov, je napovedal tamkajšnji finančni minister Bruno Le Maire. 

Le Maire je sprva ocenjeval, da se bo francoski bruto domači proizvod (BDP) letos skrčil za šest odstotkov, a je bila ta ocena podana na predpostavki, da bo karantena trajala zgolj mesec dni. V pogovoru za televizijo BFM je finančni minister govoril o osemodstotnem padcu, števila pa bi bila po njegovih besedah že lahko vključena v nov letošnji proračun, ki ga bo vlada predstavila ta teden.

Minister za proračun Gerald Darmanin je medtem ocenil, da bi lahko zaradi paketa ukrepov pomoči za bare, restavracije, hotele, trgovine in druga podjetja letos proračunski primanjkljaj dosegel do devet odstotkov BDP. Meni, da bi se lahko francoski dolg povečal na 115 odstotkov BDP, potem ko je bil lani nekaj pod 100 odstotki.

Kot poroča AFP, obe napovedi presegata omejitve pakta stabilnosti in rasti, ki zgornjo mejo za primanjkljaj določa pri treh odstotkih BDP, javni dolg pa ne sme preseči 60 odstotkov BDP države. V Bruslju so sicer že nakazali, da bodo pravila iz pakta zaradi pandemije začasno suspendirali.

Francija bo za pomoč gospodarstvu po besedah finančnega ministra namenila sedem milijard evrov. (STA)

Turški parlament je potrdil predlog zakona, ki bo omogočil izpustitev več deset tisoč zapornikov v okviru ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Organizaciji za človekove pravice Human Rights Watch in Amnesty International sta kritični do zakona, ker ne vključuje pripornikov, ki so priprti po sporni protiteroristični zakonodaji.

Iz zakona so izključeni tudi nekateri drugi priporniki, med drugim novinarji, politiki in odvetniki. Nekateri med njimi v priporu čakajo na začetek sojenja, na uradno obtožnico ali pa sodni postopek proti njim še poteka.

"Številni, ki so v zaporu, ker so uveljavljali svoje pravice in niso storili nobenega kaznivega dejanja, so izključeni, ker se je vlada odločila, da izkoristi svojo zelo fleksibilno, preširoko in nejasno protiteroristično zakonodajo," je dejal Andrew Gardner iz Amnesty International.

Med njimi sta tudi poslovnež in filantrop Osman Kavala ter kurdski politik Selahattin Demirtas, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Turške oblasti so po spodletelem poskusu državnega udara leta 2016 izvedle obsežno čistko v vojski, policiji, sodstvu in prosveti. Dimitras je eden od več deset tisoč ljudi, ki so za zapahi zaradi domnevnih povezav s kurdskimi uporniki ali prepovedanim gibanjem klerika Fethullaha Gülena. Ankara obtožuje v ZDA živečega pridigarja, da je organiziral poskus državnega udara, kar sam odločno zanika.

Zakon, ki ga je turški parlament potrdil z 279 glasovi za in 51 proti, zadeva več kategorij zapornikov, med drugim noseče ženske in starejše osebe z zdravstvenimi težavami. Izključeni pa so morilci, spolni prestopniki in obsojenci zaradi kaznivih dejanj, povezanih z drogo.

V skladu z zakonom bo iz zaporov pogojno izpuščenih okoli 45 tisoč ljudi, skupaj z osebami, za katere bo odrejen hišni pripor, pa bo zajel 90 tisoč ljudi. Po podatkih turškega pravosodnega ministrstva so v zaporih zaradi bolezni covid-19 umrli trije zaporniki, 17 pa je okuženih. (STA)

Na Kosovu zaostrujejo ukrepe za zajezitev novega koronavirusa. Od srede bodo lahko ljudje dom v enem dnevu zapustili samo za 90 minut. Kosovska prestolnica Priština pa je od ponedeljka v karanteni. Doslej so na Kosovu potrdili 377 okužb z novim koronavirusom, osem ljudi je umrlo.

Na Kosovu bo mogoče od srede ob 6. uri dom zapustiti za 90 minut na dan, je sporočilo tamkajšnje ministrstvo za zdravje. Od doma bodo lahko ljudje odšli samo po nujnih opravkih ali z namenom osnovne oskrbe. Osebe, mlajše od 16 let, bo moral spremljati en družinski član.

Čas odhoda bo določen glede na številko osebne izkaznice, so po poročanju tujih tiskovnih agencij pojasnili na ministrstvu.

Enaki ukrepi bodo veljali za tujce, pri čemer bodo čas, v katerem bodo lahko zapustili bivališče, določili na podlagi številke potnega lista.

Na kosovskem ministrstvu za zdravje so ob tem starejše od 65 let pozvali, naj ne zapuščajo domov. Pojasnili so še, da bo posamezni voznik lahko v avtomobilu prevažal samo enega potnika.

Od ponedeljka je sicer Priština v karanteni. Na obrobju mesta je policija, ki izstop iz oziroma vstop v mesto omogoča samo tistim s prepustnico.

Za to so se odločili, potem ko so v državi v nedeljo zabeležili rekordnih 79 novih okužb s koronavirusom. V ponedeljek so zabeležili 15 novih okužb, vse skupaj pa doslej 377. Doslej je bolezni covid-19 na Kosovu podleglo osem ljudi. Ozdravelo jih je 63.

V karanteni je poleg prestolnice še sedem od 38 kosovskih okrožij. Do zdaj okužbe niso potrdili v osmih okrožjih, navajajo tuje tiskovne agencije. (STA)

IMF odpisal del dolga 25 najrevnejšim državam sveta

Mednarodni denarni sklad (IMF) je odobril 500 milijonov dolarjev za odlog odplačevanja dolga 25 najrevnejšim državam za obdobje šestih mesecev. S tem želi sklad državam omogočiti, da se spopadejo z epidemijo novega koronavirusa, je v ponedeljek zvečer sporočila izvršna direktorica IMF Kristalina Georgieva.

Za pol leta so se dolga IMF znebili Afganistan, Benin, Burkina Faso, Srednjeafriška republika, Čad, Komori, Kongo, Gambija, Gvineja, Gvineja Bisao, Haiti, Liberija, Madagaskar, Malavi, Mali, Mozambik, Nepal, Niger, Ruanda, Sao Tome in Principe, Sierra Leone, Salomonsko otočje, Tadžikistan, Togo in Jemen.

Denar prihaja iz utrjenega posebnega sklada IMF za pomoč in odzivanje na katastrofe, ki bo uporabil 185 milijonov dolarjev od Velike Britanije in 100 milijonov dolarjev od Japonske. Naj prispevajo, je Georgieva pozvala tudi druge države.

Iz Južne Koreje poročajo o drugem dnevu z manj kot 30 novimi okužbami z novim koronavirusom. V ponedeljek so zabeležili 27 novih okužb, dan pred tem pa 25. Vse skupaj se je tam okužilo 10.564 ljudi. V ponedeljek se je število smrtnih žrtev bolezni covid-19 povečalo za pet na 222.

Med 27 novimi primeri okužb je bilo 12 uvoženih. Teh so do zdaj skupaj zabeležili 940.

V Južni Koreji sicer že nekaj dni poročajo o približno 30 novih okužbah v enem dnevu. Prvič je to število pod 30 padlo v četrtek, ko jih je bilo 27. Prvič po februarju se je zgodilo, da je bilo novih okužb manj kot 30. Padec števila okužb je v zadnjem mesecu očiten. Vrhunec so dosegli konec februarja, ko so v enem dnevu potrdili 900 novih primerov okužbe.

Zdravstvene oblasti sicer skrbi predvsem vse večje število tistih, ki so bili na testiranju pozitivni, potem ko so bili že enkrat negativni. Teh je bilo do zdaj 116. Pristojni zdaj ugotavljajo, ali so se ti ljudje znova okužili ali se je virus znova aktiviral. Slednje je sicer verjetnejše.

Avstralija in Nova Zelandija kljub zajezitvi bolezni covid-19 vztrajata pri strogih ukrepih

Avstralija in Nova Zelandija sta danes zavrnili predloge za rahljanje strogih ukrepov, ki sta jih državi uvedli zaradi pandemije novega koronavirusa. Obe državi sta sicer v zadnjih dneh zabeležili znaten padec števila na novo okuženih in uspešno zajezili širjenje koronavirusa.

Število novih primerov okužb s koronavirusom se je v zadnjih dveh tednih v obeh državah drastično zmanjšalo, kar je zbudilo upanje, da bosta državi začeli z rahljanjem strogih ukrepov.

Vendar pa je avstralski premier Scott Morrison dejal, da bo preteklo "še nekaj tednov" do rahljanja ukrepov, ki so jih uvedli za preprečevanje širjenja epidemije. "Potrpežljivost mora biti naša vrlina," je dejal in navedel primere držav, kot sta Singapur in Južna Koreja, kjer jim je najprej uspelo zajeziti širjenje bolezni, a je po sproščanju ukrepov prišlo do porasta novih okužb.

V Avstraliji, ki ima 25 milijonov prebivalcev, so v zadnjih dveh dneh potrdili le 63 novih okužb, kar je najmanjši porast v zadnjem mesecu. Skupaj pa so do zdaj potrdili 6366 primerov okužb z novim koronavirusom.

Na Novi Zelandiji, ki ima pet milijonov prebivalcev, so danes zabeležili osem novih primerov okužb, kar je najmanjši porast v zadnjih treh tednih. Skupaj so tako zabeležili 1072 okužb.

Kot je dejala novozelandska premierka Jacinda Ardern, je to uspeh. Na vprašanje, ali bo vlada zdaj začela postopno rahljati omejitve gibanja, pa je odgovorila, da "ne želi izničiti uspeha in žrtev". Dodala je, da se ne bo nič spremenilo vsaj še teden dni.

Obe državi sta prepovedali vstop tujcem in uvedli 14-dnevno karanteno za državljane ob vrnitvi v domovino. Nova Zelandija je sprejela tudi ukrep, da morajo vsi ostati doma, Avstralija pa je uvedla omejitev potovanj, zbiranja in javnih prireditev. (STA)

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v ponedeljek zvečer do 11. maja podaljšal stroge omejitve gibanja, katerih namen je zajezitev širjenja novega koronavirusa. Če se bo izbruh umiril, bodo po tem datumu postopoma zrahljali ukrepe, je napovedal.

Foto: Reuters

"Stroge omejitve gibanja se morajo nadaljevati do ponedeljka, 11. maja," je Macron povedal v televizijskem nagovoru sodržavljanom. Epidemija se začenja umirjati in upanje se vrača, je še dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Ob tem je posvaril, da bo rahljanje omejitev po tem datumu "možno samo, če bomo še naprej dobri državljani, odgovorni in spoštovali pravila ter če se bo širjenje virusa še naprej upočasnjevalo".

Po 11. maju se bodo začele odpirati šole, univerze pa bodo ostale zaprte. Še naprej bodo zaprte tudi restavracije in kavarne. Do nadaljnjega bodo zaprte tudi meje z neevropskimi državami, je dodal francoski predsednik.

"11. maj bo začetek nove faze. Ta bo postopna in pravila bodo prilagojena našim rezultatom," je poudaril.

Priznal je, da je bila tudi Francija preslabo pripravljena na izbruh koronavirusa. Primanjkovalo je zaščitnih oblek, rokavic, razkužil in mask. Ob tem je zagotovil, da bodo od 11. maja lahko vsaki osebi v Franciji dali masko, poleg tega pa bodo lahko testirali vsakogar, ki bo kazal simptome okužbe.

Nakazal je, da bo pandemije konec šele, ko bodo razvili cepivo. V Franciji ni znakov o množični prekuženosti z novim koronavirusom, je dodal.

V zadnjem tednu so se razmere glede koronavirusa v Franciji nekoliko umirile. Od nedelje do ponedeljka zvečer je virus zahteval še 574 smrtnih žrtev, vse skupaj pa 14.967. Ob tem se je število bolnikov z boleznijo covid-19 na intenzivni negi znižalo že peti dan zapored. Od nedelje do ponedeljka se je to število znižalo za 24 na 6821. (STA)

V ZDA so do ponedeljka zvečer potrdili 582 tisoč okužb s koronavirusom, umrlo pa je 23.628 ljudi. V najhuje prizadeti državi New York je bilo skoraj 196 tisoč okuženih in 10.058 mrtvih, v mestu New York pa skoraj 107 tisoč okuženih in 7350 mrtvih. Najnovejša raziskava univerze NYU ugotavlja, da je poleg starosti največji dejavnik za hospitalizacijo okuženih in smrt tudi prevelika telesna teža.

V nedeljo je v Richmondu v Virginiji umrl protestantski pastor Geral O. Glenn, ki se je pred dvema tednoma hvalil s polno cerkvijo in zagotavljal, da se ne bo držal pravil vzdrževanja socialne oddaljenosti, ker je Bog močnejši od virusa. Pastor je umrl teden dni po tem, ko se je okužil s koronavirusom. Njegova hčerka zdaj vernikom sporoča, naj se držijo pravil in ostanejo doma.

Wyoming ni več edina zvezna država brez smrtne žrtve zaradi koronavirusa, ker je zaradi bolezni covid-19 umrl moški v okrožju Johnson. Umrl je že prejšnji teden, smrt pa so potrdili šele v ponedeljek.

Po ZDA se nadaljujejo izpuščanja zapornikov zaradi nevarnosti koronavirusa. Država Washington bo kmalu izpustila tisoč zapornikov, ki so bili obsojeni zaradi nenasilnih kaznivih dejanj. V Kentuckyju nameravajo izpustiti 900 zapornikov, v Ohiu pa 200. (STA)

Guvernerji v ZDA za koordinirano postopno odpravo ukrepov

Guvernerji sedmih zveznih držav na severovzhodu ZDA in treh držav na zahodu so se v ponedeljek dogovorili za skupen razvoj strategije o usklajenem postopnem odpiranju ekonomije oziroma odpravljanju ukrepov za omejevanje socialnih stikov, do česar pa je sicer še daleč.

Guvernerji New Yorka, New Jerseyja, Connecticuta, Delawara, Pensilvanije in Rhode Islanda bodo sodelovali na vzhodu ZDA, na zahodu pa so podoben dogovor sprejeli guvernerji Kalifornije in Oregona. Nihče sicer še ne ve, kdaj se bo postopna odprava ukrepov lahko začela, a o tem razmišljajo, ker menijo, da se pandemija bliža vrhuncu ali ga je že dosegla.

Predsednik ZDA Donald Trump je sicer v Washingtonu zatrdil, da bo on tisti, ki bo odpiral ekonomijo in nihče drug. Ameriška ustava sicer v primerih krize javnega zdravja in varnosti daje pooblastila guvernerjem.

"Vsi izvršni ukazi o tem so bili sprejeti na državnih ravneh. Če so guvernerji zapirali svoje države, jih bodo verjetno potem guvernerji tudi odpirali," je menil guverner Pensilvanije Tom Wolf.

Trump je na novinarski konferenci vseeno trdil, da je on glavni, ampak bo sodeloval z državami. "Ko je nekdo predsednik ZDA, ima popolno oblast in guvernerji to vedo," je zagotovil Trump.

Ponedeljkova novinarska konferenca Trumpove delovne skupine proti novemu koronavirusu je bila nekaj posebnega in ameriške televizije razen televizije Fox News so prenos prekinile, ko je predsednik zavrtel propagandni videoposnetek v odgovor na kritike, da je prepozno ukrepal proti koronavirusu.

V soboto in nedeljo novinarske konference ni bilo, ker je Trump praznoval veliko noč, strokovnjakov pa ni pustil samih pred kamere. New York Times je konec tedna objavil daljši članek o zamujenih priložnostih Trumpove vlade in celo direktor Nacionalnega inštituta za zdravje Anthony Fauci je za CNN priznal, da bi bilo žrtev manj, če bi ukrepali prej.

Trumpa je to razjezilo in je tvitnil naprej kritiko Faucija s strani enega svojih podpornikov, v ponedeljek pa ga je kritiziral in znanstvenik, ki mu Američani glede koronavirusa bolj zaupajo kot Trumpu, je povedal, da se je predsednik strinjal z vsakim priporočilom, ki so mu ga dali strokovnjaki.

Vprašanje, ali to govori prostovoljno, je odločno zavrnil kot neumestno, Trump pa je dejal, da nekaterim Fauci ni všeč, njemu pa je in ga ne bo odpustil.

Nato pa je prikazal videoposnetek, v katerem ga guvernerji zveznih držav hvalijo za odzivnost in ukrepe, ter časovnico ukrepov, v kateri ni njegovih uvodnih zavračanj nevarnosti koronavirusa. Ameriške televizije so izklopile prenos in obljubile, da se vrnejo, ko bo na sporedu kaj novih dejstev.

Trump redno poudarja svoj ukaz o delni prepovedi potovanj iz Kitajske konec februarja, po katerem je iz Kitajske v ZDA brez vsakega zdravstvenega nadzora še vedno pripotovalo okrog 40 tisoč ljudi. V videoposnetku pa je še navedba, da so bili mediji tisti, ki so zmanjševali nevarnost koronavirusa, čeprav je sam skoraj dva meseca trdil, da gre za novo medijsko zaroto proti njemu in "njegovi" ekonomiji.

Na vprašanje novinarke televizije CBS, zakaj je potem mesec dni praznine med prepovedjo potovanj iz Kitajske in prvim testom za koronavirusom v ZDA, pa je Trump odgovoril, da gre za nesramno vprašanje sramotne novinarke. (STA)

WHO z nasveti o sproščanju ukrepov

V pomoč državam, ki razmišljajo o ukinitvi omejitev, bo WHO danes objavila svoje nasvete, je v ponedeljek napovedal njen direktor Tedros Adhanom Ghebreyesus. Strategija WHO predvideva šest kriterijev pri odločanju o tem.

Tako mora biti širjenje novega koronavirusa v državi pod nadzorom, zdravstveni sistem pa mora biti sposoben odkrivati, testirati, izolirati in zdraviti vsak primer bolezni covid-19 ter slediti vsem stikom okuženih. Tveganje širjenja epidemije v ustanovah, kot so domovi za ostarele, mora biti omejeno na minimum, na delovnih mestih, šolah in podobnih ustanovah morajo veljati preprečitveni ukrepi. Država mora biti sposobna reševati pomembne primere in skupnosti se morajo v celoti zavedati novih pravil.