Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
8. 5. 2013,
11.13

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Ivo Josipović

Sreda, 8. 5. 2013, 11.13

8 let

Pahor in Josipović v Zagrebu za nov proces sodelovanja med državama

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2
Predsednik republike Borut Pahor se je odzval na uradno povabilo hrvaškega kolega Iva Josipovića in se bo v četrtek in petek mudil na uradnem obisku na Hrvaškem.

V Zagrebu bosta predsednika potrdila dobre odnose med državama tudi s predsedniško deklaracijo. Pahorja čaka vrsta srečanj, tudi s hrvaškim premierom Zoranom Milanovićem.

Obisk v Zagrebu bo prvo uradno srečanje Pahorja in Josipovića, ki sta se sicer kot predsednika prvič sešla v začetku marca ob robu slavnostne skupščine Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu.

Njuno prvo uradno srečanje je bilo načrtovano že v začetku leta, a sta predsednika počakala na dodaten impulz v odnosih med državama, ki se je zgodil z ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe z EU v državnem zboru. Takrat so bila na stežaj odprta vrata za hrvaški vstop v unijo s 1. julijem letos, kar odpira možnosti za poglobitev odnosov, saj bosta sosednji državi poslej sedeli skupaj za bruseljsko mizo.

Vprašanje ratifikacije pristopne pogodbe "ne bo več grozilo iz ozadja Vprašanje ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe, ki jo je Ljubljana pogojila z reševanjem spora o Ljubljanski banki (LB), je "pod streho" in "ne bo več grozilo iz ozadja", je Pahor prejšnji mesec dejal v pogovoru za Hrvaško televizijo.

S predsedniškim obiskom bo Slovenija poudarila pomen Hrvaške kot partnerke v EU ter izpostavila prijateljske odnose med državama, pojasnjujejo v uradu slovenskega predsednika. Po več letih medsebojnih nagajanj sta državi dosegli raven dialoga in sodelovanja, ki je bila potrebna za dogovore o načinih reševanja dolgoletnih meddržavnih sporov, kot sta državna meja in LB.

Josipović ne nasprotuje več arbitražnemu sporazumu, s katerim sta državi dosegli način za reševanje dolgoletnega spora o meji. Kot poslanec SDP je bil sicer eden od redkih v hrvaškem saboru, ki arbitražnega sporazuma ni podprl.

Odprtje novega poglavja v sodelovanju med državama S Pahorjevim obiskom je pričakovati odprtje novega poglavja v sodelovanju med Ljubljano in Zagrebom, ne glede na to, da bo uradni sprejem z vojaškimi častmi pred Josipovićevim uradom potekal praktično v času, ko bodo na pristojnem zagrebškem sodišču obravnavali eno od tožb Privredne banke Zagreb (PBZ) proti LB in NLB.

Pahor in Josipović se zato ne bosta mogla izogniti novinarskim vprašanjem o doslednosti izpolnjevanja hrvaških zavez iz memoranduma, ki sta ga vladi podpisali 11. marca v Mokricah. Hrvaška je takrat zagotovila, da bo ustavila vse postopke proti slovenskim bankam na hrvaških sodiščih, dokler ne bo dosežena celostna rešitev spora o LB, ki jo bosta državi iskali v okviru nasledstva.

Vendar so se aprila in maja postopki nadaljevali, kljub zagotovilom hrvaške vlade, da je o mirovanju tožb obvestila tako odvetnike kot pristojno sodišče. Očitno gre za vprašanje pravosodne procedure, saj bodo morali sodniki v vsaki od več kot 20 tožb PBZ in Zagrebške banke proti LB in NLB posebej odločati o ustavitvi postopka, kot sta to že pokazali obravnavi na pristojnem zagrebškem sodišču, ki sta potekali po podpisu mokriškega referenduma.

Je pa za slovensko stran nesprejemljivo, da bodo postopki zamrznjeni zgolj za določen čas, in sicer nekaj let, kot predlagajo hrvaški odvetniki. Zato Ljubljana opozarja na mednarodno težo memoranduma, ki je nad domačimi zakoni.

Ostajajo spori o kranjski klobasi in teranu Kljub nekaterim pomislekom in nezaupanju v delu hrvaške in slovenske javnosti, ki ju burijo tudi spori o kranjski klobasi in teranu, bosta Pahor in Josipović v Zagrebu podpisala predsedniško deklaracijo, s katero bosta poudarila trajne prijateljske odnose med Hrvaško in Slovenijo.

Vsebina deklaracije bo verjetno sledila sporočilu njune skupne izjave, v kateri sta po podpisu mokriškega memoranduma poudarila svojo odločenost, da bosta državi izkoristili vstop Hrvaške v EU za poglobitev vsestranskega sodelovanja med narodoma in državama v kontekstu skupne evropske prihodnosti.

Pahor se bo po Josipoviću srečal s predsednikom hrvaškega sabora Josipom Lekom, v petek pa še s premierom Milanovićem, s katerim sta sicer prijatelja in politična somišljenika.

V uradu slovenskega predsednika pričakujejo, da bodo tudi v teh pogovorih sogovorniki ocenili dosedanje dosežke pri razvoju odnosov ter se osredotočili na možnosti njihove krepitve na vseh področjih.

Tudi o stanju v regiji in približevanju držav Zahodnega Balkana EU in Natu Teme pogovorov bodo tudi stanje v regiji, ker sta obe državi večkrat izrazili tako posamezni kot skupen interes za stabilnost jugovzhodne Evrope, ter podprli približevanje držav Zahodnega Balkana Evropski uniji in zvezi Nato.

Slovenski predsednik je napovedal, da bo med obiskom posebej spodbujal gospodarske odnose med Hrvaško in Slovenijo z namenom, da bi se državi izvlekli iz velike recesije močnejši, s konkurenčnejšo ekonomijo, hkrati pa tudi z bolj socialno državo.

Gospodarstvo je bilo v ospredju zadnjega srečanja hrvaškega in slovenskega predsednika, ko je Josipović s Pahorjevim predhodnikom Danilom Türkom junija lani v Termah Tuhelj slavnostno odprl hotel, slovensko-hrvaško naložbo v vrednosti 12 milijonov evrov.

Pahor in Josipović bosta spodbudila gospodarstvenike k naložbam v uvodu hrvaško-slovenske poslovne konference, ki bo v petek ob robu obiska slovenskega predsednika v prostorih Hrvaške gospodarske zbornice.

Pahor je napovedal, da bo Hrvaško letos obiskal najmanj trikrat. Poleg tokratnega uradnega obiska se bo skupaj z ostalimi evropskimi politiki odzval povabilu hrvaških oblasti in se konec junija v Zagrebu udeležil slovesnosti ob vstopu Hrvaške v EU. Prišel bo tudi na dopust na Hrvaško.

Ne spreglejte