SiolNET. Novice Svet
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Oborožena Švica: Orožarska kultura, ki deluje?

2

termometer

Potem ko je moški v Švici ubil tri ljudi, se strokovnjaki sprašujejo, kako in zakaj se je to zgodilo. Čeprav je orožje v Švici skorja tako razširjeno kot v ZDA, so streljanja redka.

Švicarski mediji se po tragediji v vasi Daillon, ko je moški najprej streljal iz svoje hiše, nato pa še na ulici in pri tem ubil tri svoje sosede, še dve pa rani, sprašujejo o tem, ali bi morali zaostriti nadzor nad orožjem ter ali bi strelski napad lahko preprečili. Časopis Tribune de Genève se sprašuje, kako je možno, da se je kaj takega zgodilo "ne v ZDA, temveč nekaj kilometrov stran". "Žalostno dejstvo je, da je Švica ena vodilnih držav po številu strelnega orožja. Trgovina s strelnim orožjem je tukaj zelo svobodna, pištol je veliko, nedvomno preveč, predvsem pa je dostop do orožja prelahek," piše časopis. "Človek mora biti pripravljen" Kljub napadu, ki je pretresel Švico, pa se Švicarji ne nameravajo odpovedati svojemu vseprisotnemu orožju. Lastništvo orožja in rekreacijsko streljanje sta v Švici močno razširjena. Po ocenah – uradnih podatkov namreč ni – ima najmanj vsak tretji od približno osem milijonov prebivalcev te alpske dežele strelno orožje. Za ZDA, Jemnom in Srbijo je Švica četrta država na svetu z najvišjim številom orožja na prebivalca. Predsednik švicarskega orožarskega lobija ProTell Willy Pfund brani ta visok delež orožja v majhni in do zob oboroženi državi. "Človek mora biti pripravljen," pravi. Če bi sovražniki napadli Švico, je pojasnil za Deutsche Welle, bi ljudje morali imeti orožje in ga znati uporabljati, da bi se branili. Pfund je hkrati poudaril, da imajo oboroženi švicarski državljani dolžnost, da svoje orožje uporabljajo odgovorno. In to tudi delajo – napadi z orožjem so zelo redki: vladni podatki kažejo, da je bilo leta 2010 okoli 0,5 umora s strelnim orožjem na sto tisoč prebivalcev. Za primerjavo: v ZDA je bilo leta 2011 po podatkih Združenih narodov pet takšnih umorov na sto tisoč prebivalcev. "Številke se niso veliko spremenile. Element tveganja pa vedno obstaja, tega ne more odpraviti noben zakon," meni Pfund. S strelnim orožjem si vsako leto življenje vzame med 200 in 300 Švicarjev, a podpredsednik ProTella Hermann Suter izpostavlja, da so krogle, uporabljene pri samomorih, le majhen delček od okoli 75 milijonov krogel, izstreljenih vsako leto v Švici med vojaškimi in civilnimi treningi streljanja na tarče. Do 4,5 milijona kosov orožja Švica nima stalne vojske, temveč ljudsko milico, ki se lahko hitro mobilizira, če se pokaže potreba po branjenju švicarske nevtralnosti. Člani milice imajo orožje ponavadi shranjeno doma, izjema je strelivo, ki mora biti od leta 2008 shranjeno v centralnem skladišču. Časopis Le Temps ocenjuje, da je v državi okoli dva milijona kosov orožja, od tega 900 tisoč kosov starega vojaškega orožja, 260 tisoč kosov pa najnovejših modelov. Po drugih podatkih je kosov orožja med 2,3 in 4,5 milijona. Uradno lahko do tri kose orožja od pooblaščenega prodajalca kupijo starejši od 18 let, ki imajo dovoljenje in nimajo kriminalne zgodovine ali mentalnih težav. Zakon strelno orožje deli v tri kategorije. V prvi so puške za šport in lov, kupci takšnega orožja pa morajo poslati obvestilo kantonskih uradnikov za orožje ob nakupu. Tisti, ki želijo kupiti drugo kategorijo orožja – polavtomatsko in t. i. napadalno orožje –, potrebujejo dovoljenje. V tretjo kategorijo spada prepovedano avtomatsko in lasersko orožje. Težavno je to, da ko je orožje enkrat v zasebnih rokah, nad njim ni več nobenega nadzora in tako lahko vsak pride do na primer pištole, opozarjajo poznavalci.

Razpravo o nadzoru nad orožjem je v Švici sprožilo množično streljanje v regionalnem parlamentu v kantonu Zug leta 2001 – edinem množičnem streljanju v Švici v nedavni zgodovini –, ko je nezadovoljni državljan ubil 14 ljudi in jih še 14 ranil. Volivci so deset let pozneje na referendumu zavrnili predlog, da bi zaostrili liberalne zakone o orožju. Pfund izpostavlja, da imajo v ZDA veliko bolj liberalne zakone o pravici do orožja in v primerjavi s številnimi ameriškimi zveznimi državami Švicarji ne smejo nositi nabitega orožja na javnih krajih. "Američani so lastniki orožja, a ni dovolj, da ga imaš. Orožje je treba odgovorno hraniti, uporabljati in če obstaja sum, da nekdo tega ni zmožen, mu ga je treba odvzeti," je prepričan Pfund.

Orožje je močno razširjeno tako v ZDA kot v Švici, a stopnja kriminala v teh dveh državah se močno razlikuje. Številni strokovnjaki razlog za to vidijo ne v različni orožarski zakonodaji, temveč v mentalnosti in kulturi. "Odraščanje v Švici je relativno brez nasilja, švicarski otroci odraščajo z zavestjo o toleranci in zaupanju. Sprejeta praksa vzgajanja otrok v ZDA je precej drugačna," je za Deutsche Welle povedal Christian Pfeiffer, vodja kriminološkega raziskovalnega inštituta v Hannovru. Mnogi ob tem s prstom kažejo na stopnjo nasilja v ameriških filmih in na televiziji, predvsem pa na nasilne videoigrice, ki jih igrajo že zelo majhni otroci.

Mentalno razoroževanje Pfeiffer ob tem izpostavlja še telesno kaznovanje otrok in navaja poročilo človekoljubne organizacije Human Rights Watch, da so leta 2009 učitelji predvsem v zveznih državah na jugu ZDA našeškali več kot 200 tisoč ameriških šolarjev. Vodja švicarskega orožarskega lobija izvor težave vidi v tem, da imajo starši v ZDA pravico telesno kaznovati otroke. Američane poziva, naj "analizirajo vzroke: zakaj so nasilni pohodi veliko pogostejši kot v Evropi in zakaj mislijo, da je posedovanje orožja in izrekanje hudih kazni edini način za boj z zlom".

Nekdanji pravosodni minister meni, da bi bila popolna prepoved telesnega kaznovanja učiteljev in staršev dobra rešitev. Hkrati meni, da je treba posameznikom prepovedati posedovanje orožja, ki se uporablja za napad. "Največja možnost za uspeh na dolgi rok pa prihaja iz mentalnega razoroževanja."

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin