Obama podaljšal sporni patriotski zakon

Patriotski zakon je kongres potrdil, predsednik George Bush pa podpisal po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra 2001. Ko se je vznemirjenje zaradi terorizma nekaj let kasneje poleglo, so določilom zakona začeli nasprotovati tudi nekateri demokratski kongresniki. Leta 2005 je bil to senator iz Illinoisa Barack Obama, ki je tedaj poudaril, da ne smejo žrtvovati svoboščin v imenu nacionalne varnosti, ampak morajo zagotoviti oboje. Podaljšanje spornega zakona brez glasovanja v senatu Obama je v soboto pozabil na nekdanje skrbi, kar so storili tudi demokrati v senatu in predstavniškem domu. Ti so Obami namreč poslali povsem enak predlog, ki so ga kritizirali, ko ga je podpisoval republikanec Bush. Senat je odločitev o podaljšanju določil zakona potrdil brez glasovanja, v predstavniškem domu pa je bil izid dan kasneje v četrtek 315 proti 97.

Demokrati so sicer trdili, da so v senatu skušali nekaj določil dopolniti ali spremeniti, vendar naj bi jih republikanci izsiljevali, da sprememb ne bodo potrdili, zato bi morali demokrati zbrati 60 glasov za preprečitev obstrukcije. V predvolilnem letu si demokrati tako niso želeli sporov glede nacionalne varnosti.

Zakon posega v državljanske pravice in svoboščine Zakon med drugim za leto dni podaljšuje veljavnost določila, po katerem je mogoče prisluškovanje osebi in ne telefonom, kar pomeni, da je potreben le nalog za prisluškovanje. Policija lahko še naprej zapleni podatke ali premoženje v preiskavah o terorizmu, ki niso v neposredni zvezi s preiskavo ali osumljeno osebo. Prav tako je lahko še naprej mogoč nadzor tujcev, ki jih sumijo terorizma, čeprav niso povezani s terorističnimi organizacijami.